

Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je za zaprtimi vrati obravnavala dopolnilne odgovore, ki jih je dobila od Slovenske obveščevalno varnostne agencije (Sova). Od Sove je sklenila zahtevati še nekatere dodatne odgovore. „Že dosedanje ugotovitve kažejo, da je prišlo do kršitev zakona o Sovi, predvsem ko gre za varovanje tajnih podatkov in dostop nepooblaščenih oseb do teh podatkov,“ je po seji povedal podpredsednik komisije Dušan Kumer (SD). „To je njegova osebna interpretacija dogajanja na seji,“ je o Kumrovih trditvah za 24ur.com povedal poslanec Miro Petek (SDS).
"Glede na te domneve rabimo dodatne odgovore, da bodo domneve postale verodostojne," je pojasnil Kumer. Na vprašanje, kdo je odgovoren za kršitev zakona, pa je Kumer odgovoril, da naj bi bil to v prvi vrsti direktor Sove Matjaž Šinkovec. O tem, kdo naj bi nepooblaščeno dostopal do gradiva, pa Kumer ni želel govoriti.
Glede razkritja mobilne prisluškovalne naprave za mobilne telefone pa je Kumer poudaril, da "ni nihče odkril razvpite prisluškovalne naprave, čeprav je ta na Sovi od leta 1999". O njenem obstoju je bil s primopredajnim zapisnikom in posebnim elaboratom seznanjen tudi sedanji direktor agencije Šinkovec, ki je posle prevzel lansko jesen. Komisijo zanima, kdaj in za kakšen namen je bila naprava namenjena. Zato bo skušala preveriti, ali obstaja možnost, da je bila naprava do zapečatenja - to je do leta 2005 - tudi uporabljena, je dejal Kumer.
"Dejstvo je, da nihče od novih članov komisije ni vedel o obstoju mobilne prisluškovalne naprave, za katero še vedno obstaja vrsta nejasnosti o namenu njene uporabe,“ je povedal član komisije Miro Petek. Po dosedanjih podatkih naj bi bil Sovin kombi, v katerem naj bi bila trenutno nameščena omenjena naprava, nazadnje v uporabi leta 2005. Ko so želeli člani komisije preveriti uporabo kombija v zadnjih letih, pa so v Sovini dokumentaciji naleteli zgolj na podatke o prevoženem številu kilometrov, ničesar pa o namenu in lokacijah njegove uporabe. „Po drugi strani naj bi bila prisluškovalna naprava nazadnje v uporabi v letih 1999 - 2000,“ je povedal Petek.
Po njegovem mnenju je pomenljivo, da je bila naprava kupljena za 70 milijonov takratnih tolarjev tik pred parlamentarnimi volitvami, še vedno pa naj bi obstajal sum, da je bila zlorabljena "za notranje politične namene", torej za prisluškovanje tedanji opoziciji. Kot je znano, so mobilno prisluškovalno napravo odkrilo novo vodstvo Sove v konspirativnem stanovanju na Mali ulici 4, kjer so tudi službena stanovanja nekaterih poslancev.
Po Petkovem mnenju je novo vodstvo Sove pri razčiščevanju nepravilnosti naletelo na odpor nekaterih njenih uslužbencev tudi zato, ker naj bi bili v obveščevalni službi zgolj "fiktivno zaposleni, torej so prejemali plačo, svojega dela pa niso opravljali".

Komisija je na podlagi dopolnilnih odgovorov Sove in dveh obiskov v zadnjih desetih dneh na agenciji sprejela dodatne sklepe, ki od Sove zahtevajo dodatne odgovore. Na sejo, ki se bo nadaljevala po prvomajskih praznikih, je tako komisija povabila tudi nekatere uslužbence Sove, in sicer med drugim oba namestnika direktorja agencije Boštjana Šefica in Branka Cvelbarja ter tudi nekdanjega direktorja Sove Iztoka Podbregarja.
Cvelbar znova vabljen na sejo
Cvelbarja komisija vabi predvsem zaradi dveh dopisov, ki jih je pomočnik naslovil na ministra za finance Andreja Bajuka in ministra za javno upravo Gregorja Viranta, je dejal Kumer. Cvelbar se sicer seje komisije, ki je potekala 10. aprila, ni mogel udeležiti, zato so se takrat dogovorili, da bo komisija obiskala Sovo, ko bo Cvelbar dosegljiv. Cvelbarja med dvema obiskoma na Sovi ni bilo, zato je komisija sprejela sklep, da je vabljen na sejo in na katerega se Cvelbar mora odzvati, je povedal Kumer.
Kot je znano, je direktor Sove Šinkovec je zagotovil, da vladna delovna skupina, ki jo je vlada ustanovila februarja s tajnim sklepom in ki je zadolžena za pripravo ocene dela Sove, nima vpogleda v agenturno mrežo in tudi ne v podatke, ki bi pomenili nevarnost za nacionalno varnost.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.