
Državnozborska komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih je na popoldanski seji za zaprtimi vrati preučila odgovore Slovenske varnostno-obveščevalne agencije (SOVA) na vprašanja, ki jih je komisija agenciji posredovala pred slabima dvema tednoma. Komisija je na agencijo naslovila več kot deset vprašanj, med drugim tudi glede dopisov, ki ju je namestnik direktorja Sove Branko Cvelbar pred meseci naslovil na ministra za finance Andreja Bajuka in ministra za javno upravo Gregorja Viranta.
Poslanci so vodstvu Sove med drugim zastavili vprašanja o domnevno
nesmotrni porabi denarja iz t.i. črnega fonda, ki naj bi bil namenjen prikritemu
financiranju obveščevalnih akcij. Direktor Sove Matjaž Šinkovec je zagotovil, da ta sredstva niso bila nenamensko porabljena.
Kot je znano, so mediji poročali, da naj bi iz tega sklada manjkalo 1,25 milijona evrov. Na vprašanje, ali navedbe direktorja držijo, je podpredsednik komisije Dušan Kumer odgovoril, da trenutno tega še ne more potrditi. "Mi moramo nekatere konkretne stvari pogledati v prostorih Sove in nekatere dokumente in šele takrat bomo lahko sprejeli nek končen sklep," je povedal.
Zaslužki s svetovalnimi storitvami
O obstoju in vsebini obeh pisem so se poslanci seznanili na enem od obiskov na sedežu Sove. V dopisih Bajuku in Virantu namestnik direktorja obveščevalne agencije opozarja na nepravilnosti, ki naj bi se v Sovi dogajale v času, ko jo je vodil Iztok Podbregar, sedanji Drnovškov svetovalec za varnostna vprašanja. Cvelbarjeve ugotovitve o domnevno nesmotrni porabi proračunskega denarja v Sovi se med drugim nanašajo na plačevanje stroškov svetovalnih storitev, ki jih je Podbregar naročal pri zunanjih izvajalcih. Podbregar je bil direktor Sove od leta 2002 do oktobra lani.
Cvelbar naj bi v pismu ministru Virantu opozoril tudi na kadrovske dileme glede predvidenega zmanjšanja števila zaposlenih v Sovi, ki jih je potrdila vlada že leta 2005, o njih pa je bila seznanjena tudi parlamentarna komisja za nadzor nad obveščevalnimi službami.
Komisija pa je ob primerjavi vsebine sklepov in vprašanj, ki jih je zastavila agenciji ter odgovorov, ki jih je prejela, po besedah Kumra ugotovila, da se je agencija posredovanju nekaterih podatkov izmikala. "Zato smo tudi povabili Šinkovca in Cvelbarja, da bi ustno dobili še nekatera dodatna pojasnila in konkretne odgovore na zastavljena vprašanja," je povedal Kumer in dodal, da je bil današnji pogovor s Šinkovcem "korekten in na zavidljivem nivoju".
Afero sprožil Podbregarjev namestnik Žerovnik?

Kot je znano, je vlada februarja ustanovila delovno skupino, ki je zadolženo za oceno dosedanjega dela Sove. Na tej podlagi naj bi vlada pripravila postopke za zmanjšanje števila zaposlenih v Sovi in zakonodajne spremembe, to pa je povzročilo precejšnje vznemirjenje med člani nekdanje tajne komunistične politične policije SDV/UDBA, ki naj bi se znašli na spisku za upokojitev.
Organizacijske spremembe so povezane tudi s članstvom Slovenije v evroatlantskih varnostnih povezavah. Zadnjo afero v Sovi z obtožbami vlade, češ da neupravičeno nadzoruje delovanje obveščevalne agencije, naj bi po neuradnih podatkih spodbudil uslužbenec Sove, nekdanji Podbregarjev namestnik Žerovnik.
Čas, da tožilstvo ukrepa
"V tem primeru mora komisija ugotoviti, ali je z obiskom nekaterih posameznikov prišlo do vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša na vsebine, podatke o članih delovne skupine in prostorih, ki jih je obiskala," je dejal Kumer. Komisija zato zahteva tudi vpogled v vizualne in avdio posnetke vstopa v objekte in njihovega gibanja v prostorih agencije. Posnetke si bo komisija ogledala v prostorih Sove.
Če gre za sume kaznivih dejanj, in v javnosti in medijih se je nekaj sumov pokazalo, so po mnenju Kumra na potezi že nekateri drugi organi. "Tožilstvo in policija bi po mojem osebnem mnenju v tem trenutku že morala voditi nekatere aktivnosti glede sumov, ki so bili sproženi v javnosti," je ocenil Kumer.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.