Hrvaško blokiralo še pet držav

Na ministrstvu za zunanje zadeve so potrdili, da je Slovenija v torek v Bruslju podala zadržek za zaprtje poglavja o "pravu družb" v hrvaškem pogajalskem procesu z EU. V razpravi so podali pridržek na zaprtje tega poglavja, saj pristopna dokumentacija, ki jo je predložila Hrvaška, navaja Pravilnik o načinu vpisa v sodni register, ta pa se sklicuje na Zakon o področjih županij, mest in občin. Ta zakon v 21. členu pri določanju Istrske županije v mesto Buje vključuje zaselke Bužini, Škrile, Škudelin in Veli Mlin, ki se nahajajo na slovenskem državnem območju, so še poudarili na ministrstvu za zunanje zadeve.

Zapisali so še, da je Slovenija umaknila preučitveni pridržek glede pogajalskega poglavja 23 (pravosodje), kar pa niso storile nekatere druge delegacije, tako da tudi to poglavje ostaja neusklajeno.

Hrvaški mediji: Sosedje igrajo umazano

Na sestanku delovne skupine Sveta EU za širitev je po poročanju hrvaških medijev 26. članic Evropske unije dalo soglasje k zaključitvi poglavja o trgovini (Podjetniško pravo), Slovenija pa je bila proti. Obrazložitev za blokado naj bi bila, da bi s tem lahko prišlo do prejudiciranja meje. To poglavje je Hrvaška v pogovorih za vstop v EU odprla že leta 2007, takrat pa Slovenija ni imela pripomb.

Za hrvaško oddajo Otvoreno naj bi po sestanku slovenskega premierja Boruta Pahorja in hrvaškega kolega Iva Sanaderja hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković dejal, da je Slovenija blokirala še eno poglavje v hrvaških pristopnih pogajanjih z EU. Poudaril je še, da je poglavje o podjetniškem pravu predvsem zelo tehnične narave.

Hrvaško blokirala tudi Velika Britanija

Poleg Slovenije naj bi Hrvaško blokirale tudi nekatere druge države, ki so nezadovoljne s sodelovanjem Hrvaške s sodiščem v Haagu. Časopis Jutarnji.hr navaja, da so bile Nizozemska, Belgija, Velika Britanija, Danska in Finska najglasnejše v blokadi Hrvaške pri nadaljnjih pogajanjih za vstop v EU. Blokada naj bi se tako nanašala na 23. poglavje, ki govori o pravosodju in temeljnem pravu. Prav poglavje o pravosodju bo blokirano do naslednje ocene haaškega glavnega tožilca Sergea Brammertza o sodelovanju Hrvaške s haaškim sodiščem.

Nekateri neimenovani diplomati so za omenjeni časopis potrdili, da ta blokada nima zveze z blokado Slovenije. "Imamo pravico, da blokiramo to (23.) poglavje, ker je sodelovanje s sodiščem v Haagu pogoj za pogovore z EU. Želim, da se ve, da se ne strinjamo s Slovenijo, ki blokira deset poglavij izključno zaradi bilateralnih vprašanj, ki ne spadajo v okvir pogovorov v procesu širitve EU," je dejal nek neimenovani vir, ki pa se strinja z blokado Hrvaške v poglavju o pravosodju.

Evropska komisija obžaluje stanje

Evropska komisija je ponudila pomoč pri reševanju bilateralnega nerešenega vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško. Pri tem naj bi sodelovala tretja skupina pravnih strokovnjakov pod vodstvom nekdanjega finskega predsednika Marttija Ahtisaarija. Da bi ta skupina strokovnjakov lahko pričela z delom, pa se je treba dogovoriti o mandatu skupine, kar pa še vedno traja.

Sestanek slovenskega premierja Boruta Pahorja in hrvaškega kolega Iva Sanderja na Mokricah in kasnejša blokada na delovni skupini v Bruslju po poročanju zgoraj omenjene internetne strani sicer ne bosta privedla do zbliževanja stališč.

Vajgl: Janševa trditev ne drži

Poslanec stranke Zares in predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Ivo Vajgl je zavrnil trditev predsednika SDS in nekdanjega premierja Janeza Janše, da je bilo stališče, ki ga je zastopal na srečanju s hrvaškim premierjem Ivo Sanaderjem avgusta 2007 na Bledu, usklajeno na sestanku predsednikov vseh parlamentarnih strank.

Poudaril je, da Janševa trditev ne drži iz več razlogov. Kot je sporočil, nekatere parlamentarne stranke takšno usklajevanje izrecno zanikajo. Vajgl je preveril tudi, da vsebina blejskega dogovora ni bila obravnavana na OZP, kjer bi jo morali, glede na težo te odločitve, potrditi ali vsaj dati predhodno soglasje.

Spomnil je, da je bil v času blejskega sporazuma svetovalec za zunanje zadeve tedanjega predsednika države Janeza Drnovška. "Natančno vem, da o vsebini dogovora ni bil seznanjen in da je bil presenečen nad dejstvom, da je slovenska stran zavrgla parafirani sporazum Drnovšek-Račan," je poudaril Vajgl. Ob tem je dodal, da je sporazum Drnovšek-Račan v vsaki obliki reševanja obmejnega spora – pa najsi bo to arbitraža, mediacija, ad hoc arbitraža ali kaj drugega – zelo tehten argument in dokaz o konstruktivnem sodelovanju vlad Slovenije in Hrvaške v tistem času.

Janša je namreč v torek po sestanku Pahorja in Sanaderja v odzivu na besede Vajgla, da se je morda na Bledu zgodilo več kot vemo, med drugim dejal, naj "Vajgl vpraša tiste v koaliciji, ki so sokreirali odločitev na Bledu". Stališče, ki ga je Janša 26. avgusta 2007 zastopal na Bledu, je bilo po njegovih besedah usklajeno nekaj dni prej na sestanku predsednikov vseh parlamentarnih strank.

Kresal: Mediacija najboljša možna rešitev

"Odgovorna, državotvorna politika bi morala podpirati te napore Evropske komisije, pomagati pri tem, da pridemo do končne rešitve v postopku mediacije, ne pa se postavljati na stran druge stranke v tem sporu," je prepričana predsednica LDS Katarina Kresal, pri čemer je dodala, da bi slovenska politika morala imeti enotno stališče pri reševanju problemov s sosedo. Glede Janševih izjav, da je imel soglasje slovenske politike za reševanje odprtih problemov s Hrvaško pred sodiščem v Haagu, pa je poudarila, da "to enostavno ni res".

Glede tega, ali bi bil za LDS sprejemljiv dogovor, da gresta državi pred Haaško sodišče ob upoštevanju načela pravičnosti, pa je Kresalova opozorila, da je sodišče "zadnja instanca" ter da je treba najprej "izčrpati vse ostale možnosti".
Slovenija je zablokirala posamezna poglavja, "ker je imela zelo tehtne pomisleke o dokumentaciji, ki se v posameznih poglavij nahaja. To stanje še vedno ni spremenjeno, nimamo nobene garancije, da Hrvaška s temi dokumenti ne bi želela kasneje prejudicirati meje", je dodala. Zato je po njenem treba pri blokadi "vztrajati, dokler se ne najde druga rešitev".