Sonce ne čaka na dopust

15. junij so v Združenju slovenskih dermatovenerologov lani razglasili za dan zaščite pred soncem. Letos so v okviru tega dne opravili raziskavo o navadah in ravnanju Slovencev na soncu. Rezultati potrjujejo opažanja dermatologov, ki opozarjajo, da zaščito pred soncem večinoma uporabljamo le na morju, med vsakodnevnimi aktivnostmi, pri katerih smo najpogosteje izpostavljeni soncu, pa nanjo pozabimo.

V združenju želijo dvigniti raven preventivne ozaveščenosti, s katero bi posameznik naredil največ za svoje zdravje in dobro počutje. "V ambulantah se dermatologi še vedno srečujemo s preštevilnimi, tako bolezenskimi kot estetskimi posledicami pretiranega izpostavljanja soncu. To namreč ne povzroča le sončnih opeklin, ampak je tudi eden najpomembnejših dejavnikov staranja kože ter povzročitelj in sprožitelj številnih kožnih in avtoimunskih bolezni, med katerimi je najhujša kožni rak," opozarja predsednica združenja Tanja Planinšek Ručigaj.

Kot poudarjajo ob dnevu zaščite, morajo biti ljudje seznanjeni s tem, kako nujna je pravilna zaščita pred soncem. Ta temelji na treh stebrih. Prvi in najpomembnejši je izogibanje soncu, ko je njegova moč največja, drugi je zaščita z obleko, pokrivalom in sončnimi očali, tretji pa so sredstva za zaščito pred soncem.

Ljudje se bolj zavedajo nevarnosti sonca, a še vedno ne dovolj

Iz rezultatov je razvidno, da se dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka zaveda večina anketiranih, najmanj poznan pa je faktor osebnega fototipa. "Osebe s svetlo poltjo, s kožo, ki jo vedno opeče in težko porjavi, s svetlimi ali rdečkastimi lasmi, svetlejšimi očmi ter pegami so v večji nevarnosti za nastanek kožnega raka," je povedala Planinšek Ručigajeva. Dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka je sicer več. Poleg pogoste izpostavljenosti UV-sevanju na prostem ali v solarijih štejemo mednje še sončne opekline predvsem v otroštvu, dednost, tip naše polti, barvo las in oči ter število in obliko kožnih znamenj, še poudarjajo v združenju.

Raziskava kaže tudi, da skoraj 23 odstotkov vprašanih svojih dejavnosti na prostem ne prilagaja moči sonca, skoraj 16 odstotkov pa se jih na dopustu kopa in sonči tudi, ko je sonce najmočnejše. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se le 40 odstotkov vprašanih pri vsakodnevnih dejavnostih na prostem, kot so šport, vrtnarjenje, igra z otroki, redno, torej vsaj enkrat na dan, zaščiti s kremo za zaščito pred soncem. V primerjavi s tem se jih na morju zaščiti kar 89 odstotkov, v gorah in na smučanju pa nekaj več kot polovica vprašanih. "Sončenje in namerno izpostavljanje kože soncu je tako le vrh ledene gore, škodljivosti katerega se zaveda vse več ljudi. Pozornost moramo zato usmeriti predvsem k večji previdnosti pri naših vsakodnevnih aktivnostih," opozarja Planinšek Ručigajeva.

V Avstriji, Nemčiji in skandinavskih državah uporabo solarija prepovedujejo osebam pod 18. letom starosti. V Sloveniji tako stroga zakonodaja ni bila sprejeta, piše na spletni strani združenja. Raziskava je tako pokazala, da je solarij letos obiskalo že 22,9 odstotka vseh vprašanih, več kot 37 odstotkov od tega pa ga obiskuje že več kot eno leto. V združenju opozarjajo, da gre pri tem za nezaščiteno izpostavljanje UV-žarkom. To je problematično predvsem za mlada dekleta, pri katerih se v največji meri povečuje tudi pojavnost malignega melanoma. V Sloveniji namreč zaradi te oblike kožnega raka vsako leto umre več kot 100 ljudi. Njegov sorazmerni delež med malignimi boleznimi pa je velik zlasti pri mladih med 20. in 30. letom, pojasnjuje Planinšek Ručigajeva.

Ker je otroška koža tanjša, manj poraščena in v prvem desetletju življenja slabše tvori zaščitno kožno barvilo, so na škodljivo delovanje sončnega sevanja še posebej občutljivi otroci. Zato so pomemben dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka sončne opekline, ki so nastale pred 18. letom. V tem starostnem obdobju je imelo hujše sončne opekline kar 43 odstotkov anketiranih. So pa dermatologi zadovoljni s trendom v zadnjih letih, saj je veliko ljudi spremenilo svoje vedenje na soncu. 72 odstotkov anketiranih pravi, da so sedaj bolj seznanjeni z nevarnostmi prekomernega izpostavljanja soncu.