Solze veselja: tako čustveno so odbojkarji slavili zasluženo zmago

Slovenski odbojkarji so na prvi polfinalni tekmi EuroVolleyja na kolena spravili še Poljsko in si tako priborili nastop v velikem finalu evropskega prvenstva, kjer se bodo pomerili s Francozi ali Srbi. Ob zmagi so jih prevzela čustva, v fotogaleriji si lahko pogledate, kako so slavili zasluženo zmago!

Izjave iz slovenskega tabora:
Jani Kovačič: "Težko je opisati občutke po zmagi, saj mislim, da se še ne zavedamo, kaj smo dosegli. Sigurno smo presrečni, veseli in ponosni. Pred takšno publiko je veliko lažje igrati in škoda, da finale ni v Sloveniji. Težko bi rekel, katera tekma je bila težja, tista proti Rusiji ali ta s Poljaki. Rusi so naredili veliko napak, danes pa smo mi odigrali zelo dobro v bloku, predvsem pa smo imeli tako kot že celo prvenstvo z izjemo tekme proti Severni Makedoniji zelo malo nihanj v igri. Vesel sem, da smo premagali prav Poljake, ki znajo biti precej arogantni. Prepričani so, da so že nekaj let boljši od nas, a mislim, da smo jim zdaj dokončno pokazali, kdo je vladar."

Dejan Vinčič: "Nismo si želeli brona, nočemo srebra, saj ga že imamo, v Pariz gremo po zlato medaljo. Od prvega dne smo verjeli vase, bili prepričani, da imamo kakovost in da smo sposobni najvišjih dosežkov. Če smo tedaj, ko smo se prvič uvrstili v finale, veljali za presenečenje, je zdaj verjetno vsem jasno, da smo zasluženo v finalu in da je treba resno računati na nas. Ključno je bilo, da smo se držali načrta. To sicer ni lahko, saj moraš celo tekmo ohraniti enako raven zbranost, vendar smo se igralci spodbujali in od prvega do zadnjega opravili svoje delo. Seveda se moram še enkrat zahvaliti tej fenomenalni publiki. Vseskozi je bila naš sedmi igralec."

Gregor Ropret, igralec Slovenije (na tekmi zaradi operacije po vnetju slepiča ni igral): "Po tekmi z Rusijo so se začele manjše bolečine. Najprej smo sumili na virozo, a ni šlo nič na bolje. V Kliničnem centru so na preiskavah ugotovili, da je prišlo do vnetja slepiča. Praktično vse se je zgodilo v dveh, treh urah in poseg je že bil. Danes je bilo nenavadno spremljati tekmo s strani, ko ne moreš pomagati. A fantje so res zasluženo v Parizu. Sam najverjetneje ne bom šel v Pariz. Letalo je preveč tvegano za šive. Seveda mi je žal, celo poletje se trudiš, potem te pa stvar, na katero nimaš vpliva, prisili, da se konča prvenstvo. A to je življenje, bom pa pač prvi in najglasnejši navijač pred televizijo. Odbojkarska evforija pa je prišla tudi do kliničnega centra, vrhunsko so skrbeli zame, pa tudi predčasno so me izpustili. Hvala še enkrat vsem v kliničnem centru, da so mi omogočili, da sem si v živo ogledal to nepozabno tekmo."