Chorchyp mladim pred začetkom šole: Ne trošite energije za neumnosti, raje jo usmerite v šport

Konec tedna se v šolske klopi vračajo otroci in dijaki. Da bi bila vrnitev med sošolce in prijatelje zanje prijazna, so predstavniki pristojnih institucij na medresorski novinarski konferenci opozorili na pojav nasilja med vrstniki ter njegovo nesprejemljivost v družbi. Vsi so se strinjali, da smo lahko v boju proti medvrstniškemu nasilju uspešni le, če napore prvenstveno usmerimo v preventivo, torej v preprečevanje neprimernih ravnanj.

Žrtev si pogosto ne upa prijaviti nasilja

Nasilje med vrstniki je lahko psihično, fizično ali kombinacija obojega. Lahko ga izvaja en posameznik ali pa se na žrtev spravi cela skupina. Prav tako medvrstniško nasilje ni omejeno na določen kraj, pojavi se lahko povsod. Razlogi in vzroki za nastanek nasilja so pogosto netoleranca do drugačnosti, koristoljubje in želja po lastni uveljavitvi.

Simon Slokan iz Sektorja splošne policije v Upravi uniformirane policije na GPU je povedal, da je zadnja leta čedalje več slišati o različnih pojavnih oblikah medvrstniškega nasilja, ki naj bi se vsakodnevno pojavljalo, čeprav je dejansko prijavljenih primerov le za vzorec: "Žrtev si pogosto ne upa prijaviti dejanja, zato težko govorimo o natančni številki. Policija letno obravnava približno 10 primerov (predvsem) fizičnega nasilja, storjenega iz koristoljubja. Zavedamo pa se, da je neprijavljenih primerov veliko več." Zato želijo spodbuditi otroke in mladostnike, da se o nasilju zaupajo svojim staršem, učiteljem, vzgojiteljem, trenerjem, prijateljem ali kateri koli drugi osebi, ki jim lahko pomaga. Starše, učitelje, vzgojitelje in druge, ki jim je zaupano varstvo otroka in mladostnika, pa pozivajo, naj bodo pozorni na prve znake in naj otroku oz. mladostniku prisluhnejo, nasilje pa prijavijo policiji oz. drugim pristojnim institucijam. "Obravnava medvrstniškega nasilja od vseh vpletenih inštitucij zahteva največjo mero profesionalizma in posluha, saj je otroci, ki so izpostavljeni nasilju, pogosto počutijo same in nemočne, zato moramo biti mi njihov glas."

Na podlagi izkušenj in raziskav so se v policiji odločili, da v prihodnosti pripravijo različne programe za zmanjšanje vseh pojavnih oblik medvrstniškega nasilja. A ena sama institucija ali organ ne more spreminjati vzorcev ravnanj, zato je sodelovanje med pristojnimi institucijami, nevladnimi organizacijami in ne nazadnje tudi posamezniki nujno, opozarja Slokan. "Vsi se moramo zavedati odgovornosti vlog, ki jih imamo, predvsem pa moramo vsako ravnanje, ki je za posameznika nesprejemljivo, žaljivo, mu daje občutek ponižanosti ali ogroženosti, obsoditi kot nekaj, kar je v družbi nesprejemljivo, in ga kot takšnega tudi sankcionirati."

20 % slovenskih 15-letnikov vsaj eno obliko nasilja doživlja nekajkrat na mesec

O splošni pojavnosti medvrstniškega nasilja v Sloveniji in mednarodnih primerjavah vemo nekaj več iz zadnje raziskave PISA iz leta 2015, je pojasnila Mojca Štraus iz Urada za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Slovenski 15-letniki poročajo o podobni pogostosti doživljanja medvrstniškega nasilja, kot se je to pokazalo v povprečju v ostalih državah OECD. V raziskavi so bili vprašani, kako pogosto so v zadnjih 12 mesecih na šoli doživeli katerega od dogodkov. Pogosti odgovori so bili: "Dijaki so me nalašč izločili iz dogajanja. Dijaki so se norčevali iz mene. Dijaki so mi grozili. Dijaki so mi vzeli ali uničili moje stvari. Dijaki so me udarili ali porinili. Dijaki širijo grde govorice o meni." Med 15 in 20 odstotki 15-letnikov poroča, da vsaj eno od navedenega doživljajo nekajkrat na mesec, pri čemer dekleta bolj kot fantje poročajo predvsem o širjenju govoric, o doživljanju ostalih oblik nasilja pa bolj poročajo fantje.

Štrausova je še poudarila, da moramo obsoditi vsakršno obliko nasilja nad in med otroki, prav tako pa tudi nasilje nad strokovnimi delavci in drugim osebjem. Ministrstvo si po njenih besedah z okrepitvijo sodelovanja z drugimi resorji in z odprtim dialogom z različnimi deležniki prizadeva za učinkovito nadgradnjo sistemskih rešitev, ki bodo šolam in učiteljem ponudile več možnosti za reševanje problemov, s katerimi se srečujejo.

Otrok ne moremo v celoti zaščititi, lahko pa jih opremimo s potrebnim znanjem

Družina naj bi bila varno pribežališče, kraj, kjer vsak posameznik, tudi otrok, zadovoljuje svoje temeljne človekove potrebe, med katere sodi tudi varnost, pravi Lea Javornik Novak iz Direktorata za družino na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "Občutek varnosti pa je močno povezan s kakovostjo odnosov med družinskimi člani; ta vidik je pomemben zato, ker predstavlja predpogoj, da se bo otrok zaupal svojim staršem, da ga vrstniki izsiljujejo, se nad njim izživljajo, ga ustrahujejo, o njem širijo neresnice na spletu idr. Ko se otrok zaupa staršem, da je trpinčen s strani vrstnikov, je starševska dolžnost takoj odreagirati in mu pomagati, predvsem pa verjeti otroku, da doživlja eno od oblik nasilja. Skrivanje pod preprogo in prepričanje, da bodo te 'zagate odraščanja' same po sebi minile, je zmotno."

Njihovo ministrstvo med drugim vsako leto preko javnih razpisov financira številne programe za preprečevanje nasilja v družini, programe za delo z žrtvami in povzročitelji nasilja. "Otrok namreč ne moremo v celoti zaščititi pred vsemi potencialnimi oblikami zlorabe, lahko pa jih opremimo s potrebnimi informacijami, z veščinami in znanjem, da se bodo znali ustrezno odzvati v takšni situaciji," je še povedala.

Ko otrok v stiski pokliče in prosi za pomoč …

Ko se otrok ali mladostnik znajde v stiski, včasih najlažje za pomoč zaprosi po telefonu, kjer se neposredno ne izpostavlja. Telefon za otroke in mladostnike v stiski, krajše poimenovan Tom telefon, je program Zveze prijateljev mladine Slovenije že od leta 1990. Na Tom telefonu beležijo kontakte v zvezi z nasiljem v različnih kategorijah (družina, šola, vrstniki, internet …). Približno 10 odstotkov svetovalnih klicev je vsako leto v povezavi z eno od oblik nasilja. V letu 2016 so jih zabeležili 1217, kar je 12,59 odstotkov vseh svetovalnih klicev. Največji delež med njimi se nanaša na medvrstniško nasilje, več kot tri odstotke.

"Za pojav medvrstniškega nasilja se je ustalil angleški izraz bullying, ki pa zajema več izrazov oz. oblik nasilnega vedenja (zafrkavanje, kritiziranje, žaljivke, grožnje, ogovarjanje, izključevanje, jemanje ali uničevanje predmetov drugega, ukazovanje, zahteva po podrejenosti, udarci, brce, lasanje, ipd.). Pri dekletih je bolj pogosto t. i. posredno nasilje, najbolj tipična sta namerno ogovarjanje in namerno izključevanje iz skupinskih iger ali aktivnosti," pravi Zdenka Švaljek iz programa Tom telefon, ki je poudarila, da je Tom telefon otrokom in mladostnikom na voljo vsak dan med 12. in 20. uro na telefonski številki 116 111.

Chorchyp: Šport je zdravilo za marsikaj

Na problematiko nasilja in njegovo nesprejemljivost v družbi je skupaj z otroki opozoril tudi glasbenik in mojster borilnih veščin ter vzornik številnim mladim Denis Porčič – Chorchyp. Na blazinah Policijske akademije v Tacnu je otrokom in mladostnikom, ki so člani kluba, predstavil tudi svoje delo z mladimi in pomen vzgoje otrok ter filozofijo spoštljivega in odgovornega obnašanja do vrstnikov. Povedal je, da gre največkrat za otroke, mladostnike, ki so še v razvoju, ki iščejo samega sebe in izgrajujejo lastno identiteto. Nasilje jih ne bo "utrdilo", kot bi si marsikdo mislil. Prav nasprotno, v občutljivih letih odraščanja jih lahko izkušnja z nasiljem trajno zaznamuje, jim odvzame prepotrebno samozavest in jim prepreči, da bi se razvili v trdne, stabilne in zrele osebnosti. Še več, zaradi take izkušnje lahko kasneje tudi sami postanejo nasilni, bodisi do vrstnikov bodisi v kasnejših odnosih z ljudmi, s svojimi partnerji itd. Tako je krog nasilja sklenjen.

"Zato želim spodbuditi otroke in mladostnike, pa tudi njihove starše, naj ves presežek energije usmerijo v šport. Šport je zdravilo za marsikaj. Tudi za jezo, žalost in nasploh slabo počutje. Krepi telo in duha, spodbuja sproščanje hormona sreče. S športnimi aktivnostmi se krepijo mišice, z njimi pa tudi naša samozavest. Vključevanje otrok in mladostnikov v športne klube pa poleg vsega dobrega prinaša še razvoj tesnih prijateljstev, ki temeljijo na zdravih oblikah druženja in medsebojnem zaupanju. Sam sem se pred leti odločil za borilne veščine. Tudi zato, ker nasprotujem nasilju in si želim, da bi ljudje razumeli, da borilne veščine nimajo nič skupnega z nasiljem. Prav nasprotno – temeljijo na filozofiji iskanja notranjega miru in spoštovanju sočloveka. Učijo nas discipline, samoobrambe in nam dajejo samozavest. Samozavesten človek, ki je v sebi našel notranji mir, pa nima nikakršne potrebe, da bi se dokazoval z ustrahovanjem šibkejših. To filozofijo v svojem klubu prenašam na naše najmlajše, pa tudi starejše tekmovalce. Verjamem, da s tem vsi skupaj prispevamo k boljši družbi. Vesel sem, ko vidim, kako ukvarjanje z borilnimi veščinami pozitivno vpliva na njihovo odraščanje, in ponosen sem na njihove osebne in športne uspehe. Zato še enkrat pozivam otroke in mladostnike, dekleta in fante – ne trošite svoje energije z 'neumnostmi', raje jo usmerite v nekaj koristnega!" je Chorchypjevo sporočilo.