Sodobni spletni prevaranti bodo storili vse, da se dokopljejo do vašega denarja in/ali vaših bančnih podatkov, pri tem pa so se pripravljeni vživeti v najrazličnejše vloge, od direktorja do romantičnega ljubimca.
Prva je t. i. direktorska prevara. V tem primeru goljuf zaposlenega, ki je pooblaščen za izvajanje plačil, z zvijačo zavede, da plača lažni račun ali izvede nepooblaščeno nakazilo s poslovnega bančnega računa. Podjetja se lahko zavarujejo tako, da zaposlene spodbujajo, da so previdni glede zahtev za plačila ter da uvedejo notranje protokole glede plačil in vzpostavijo notranje postopke poročanja. Podjetjem še svetujejo, da omejijo informacije o podjetju na spletu ter da so previdni pri uporabi družbenih omrežij in da posodobijo tehnično varnost.
Druga pogosta prevara je poneverba računov. To pomeni, da se na podjetje obrne nekdo, ki trdi, da zastopa dobavitelja/ponudnika storitev/upnika. Uporabi lahko kombinacijo pristopov: telefon, pismo, e-pošta ipd. Slepar zahteva, da se bančne podrobnosti za plačila – torej podrobnosti o bančnem računu prejemnika plačila – prihodnjih računov spremenijo. Predlagani novi račun je pod nadzorom sleparja. V tem primeru je smiselno, da osebju, ki je odgovorno za plačevanje računov, posredujete navodila, da vedno preveri, ali je v njih kaj nenavadnega. Za plačila nad določenim zneskom določite postopek za potrditev pravilnega bančnega računa in prejemnika (npr. sestanek s podjetjem).
Tretja je spletno ribarjenje, ki se nanaša na sleparska e-poštna sporočila, ki prejemnike poskušajo pretentati, da razkrijejo svoje osebne, finančne ali varnostne podatke. Lahko gre za pošiljanje SMS z lažnim predstavljanjem, s katerim poskušajo sleparji prek SMS pridobiti osebne, finančne ali varnostne podatke. Lahko pa gre za prevaro po telefonu, s katero poskušajo sleparji žrtve pripraviti do tega, da jim razkrijejo osebne, finančne ali varnostne podatke ali nakažejo denar.
Četrta najpogostejša prevara so lažna spletna mesta bank. Običajno e-sporočila vsebujejo povezave, ki vas usmerijo na lažno spletno mesto banke, na katerem morate razkriti finančne in osebne podatke. Lažna spletna mesta bank so videti skoraj tako kot prava. Taka spletna mesta pogosto uporabljajo pojavno okno s pozivom, da vnesete bančne poverilnice. Prave banke ne uporabljajo takih oken. Prav tako na pravih spletnih mestih bank ni nujnih sporočil z oznako Nujno. Ne klikajte pojavnih oken za zbiranje občutljivih podatkov od vas in ne vnašajte svojih osebnih podatkov. Značilnost je tudi slabo oblikovanje: bodite previdni na spletnih mestih, ki imajo oblikovne, črkovalne ali slovnične napake.
Peta so ljubezenske spletne prevare. Tukaj ciljajo na žrtve na spletnih mestih za zmenke, lahko pa za vzpostavljanje stika uporabijo tudi družbena omrežja ali e-pošto. Na kaj morate biti pozorni? Nekdo, ki ste ga nedavno spoznali v spletu, izrazi globoka čustva do vas in želi zasebno klepetati z vami. Morda vas prosi, da pošljete svoje intimne fotografije ali videoposnetke. Najprej pridobi vaše zaupanje. Nato prosi za denar, darila ali podrobnosti bančnega računa ali kreditne kartice. Če ne pošljete denarja, vas lahko poskuša izsiljevati. Če ga pošljete, zahteva še več. Pomembno je, poudarjajo pristojni, da takoj prekinite vsakršen stik. Če je mogoče, shranite vso korespondenco. Prijavite policiji. Prijavite spletnemu mestu, na katerem ste imeli prvi stik s prevarantom. Če ste razkrili podatke o računu, se obrnite na banko.
Šesta je kraja osebnih podatkov. Vaše osebne podatke zbirajo iz družbenih omrežij. Ti podatki lahko goljufom pomagajo pridobiti dostop do vaših računov, najeti posojila ali drugače nezakonito poslovati v vašem imenu, podatke pa lahko prodajo tudi drugim sleparjem.
In zadnja, sedma najpogostejša prevara je naložbena. Pogosto gre za na videz dobičkonosne naložbene priložnosti, kot so delnice, obveznice, kriptovalute, žlahtne kovine, nepremičninske naložbe v tujini ali alternativni viri energije. Policija svetuje, da ste sumničavi do ponudb, ki obljubljajo varne naložbe, zagotovljen donos ali velike dobičke. Pogoste so tudi lažne spletne trgovine in prevare pri spletnem nakupovanju.
Še več nasvetov, kako se izogniti prevaram in kaj storiti, pa najdete tukaj.
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.