Personalni svet vrhovnega sodišča je zavrnil pritožbi predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Antona Panjana, ki ju je vložil proti oceni sodniške službe za nekdanji stečajni sodnici Didi Volk in Jelki Rozman, piše Delo.

Medtem ostajata veljavni oceni personalnega sveta ljubljanskega višjega sodišča, da sodnica gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča Volkova ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, sodnica istega oddelka Rozmanova pa jih, navaja časnik. Sodniška kariera Volkove naj bi bila začasno zamrznjena, Rozmanova, vpletena v zadevo HKS Sicura, ki je privedla do obsodilne sodbe nekdanjega stečajnega upravitelja Branka Goršeta, pa naj bi lahko celo napredovala.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču so pojasnili, da še niso uradno seznanjeni z odločitvijo personalnega sveta, zato je vsebinsko ne morejo komentirati. Jo bodo pa v vsakem primeru spoštovali, kar pomeni, da sodnici ostajata na njihovem sodišču.

Afera Prijatelji v stečaju

Tako imenovana afera Prijatelji v stečaju je odjeknila po medijskem poročanju o domnevno spornih stečajnih postopkih, v katerih naj bi sodniki pripisovali sporne nagrade stečajnim upraviteljem, s katerimi prijateljujejo. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je lansko jesen prijavilo šest upraviteljev – Melito Butara, Igorja Bončino, Maksimiljana Galeta, Marka Drobeža, Mojco Breznik in Katarino Benedik – zaradi domnevnega kršenja stečajne zakonodaje. Pod drobnogled so vzeli tudi sodnike okrožnega sodišča v Ljubljani – Dido Volk, Jelko Rozman in Gregorja Collautija, ki so z njimi sodelovali v postopkih.

Zbornica upraviteljev je stečajne upravitelje oprostila odgovornosti. Tudi ocene sodniške službe, ki jih je na zahtevo predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše za tri sodnike izdelal personalni svet ljubljanskega višjega sodišča, so pokazale, da jim bolj ali manj ni mogoče očitati ničesar. Panjan je nato pritožbe vložil, ker je zadeva, kot je takrat pojasnil, negativno zaznamovala delo ljubljanskega okrožnega sodišča, čeprav je bila morda medijsko pretirano izpostavljena. Po njegovem mnenju je namreč prav, da se primer obravnava na obeh stopnjah, torej po pritožbi proti oceni personalnega sveta višjega sodišča še pred personalnim svetom vrhovnega sodišča.