Slovo poletja: rekordno namočeno, nevihtno in vroče

"Prvič doslej smo imeli tako kombinacijo, da je bilo glede na zadnje 30-letno obdobje hkrati nadpovprečno toplo in pa tudi močno nadpovprečno namočeno. Ker običajno so vroča poletja tista, ki so suha, deževna so pa običajno tudi hladna," je za STA pojasnil klimatolog za Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik. Dež v poletnem času namreč praviloma sovpada z nižjo temperaturo zraka, mokra tla pa se počasneje in manj segrejejo od suhih tal, kadar je seveda sončno vreme.

V letošnjem meteorološkem poletju, ki zajema junij, julij in avgust, je padlo približno dve tretjini več dežja, kot je dolgoletno povprečje. Ponekod, zlasti na območjih, kjer so imeli avgusta hude poplave, je ta količina presegla tudi 200 odstotkov, kar pomeni, da je na nekaterih krajih padlo za dve normalni poletji padavin, je dogajanje opisal Vertačnik.

V prvih dneh avgusta so marsikje, od območja Idrije prek Gorenjske do Koroške in severa Štajerske, izmerili rekordno višino padavin za časovne intervale od šest ur do nekaj dni. Dnevna vsota padavin med 3. in 4. avgustom letos je znašala 201, dvodnevna 258 in tridnevna 277 milimetrov dežja. Pred 16 leti je bil rekord 180 milimetrov dežja v enem in 190 milimetrov dežja v dveh dneh.

Na samodejni merilni postaji Letališče Jožeta Pučnika so v noči s 3. na 4. avgust izmerili 160 milimetrov v šestih in 199 milimetrov dežja v 12 urah. V celotnem avgustu je na tej merilni postaji padlo 414 milimetrov dežja. Prejšnji rekord ob povodnji septembra 2007 je bil 120 milimetrov dežja v šestih in 176 milimetrov dežja v dvanajstih urah. V Suhi pri Škofji Loki so namerili 185 milimetrov dežja v šestih urah in 212 milimetrov v 12 urah oziroma 213 milimetrov dežja v enem dnevu. Pred tem so 18. septembra 2007 v šestih urah izmerili 121 milimetrov padavin. Na merilni postaji Poljane nad Škofjo Loko pa so v celotnem avgustu namerili 472,7 milimetra dežja, je razvidno iz podatkov, objavljenih na spletnih straneh Arsa.

Na Pasji ravni so v času ujme izmerili 217 milimetrov dežja v 12 urah, 222 v enem dnevu, 293 v dveh in 316 milimetrov v treh dneh. Podobna količina dežja je verjetno nazadnje padla ob katastrofalnih poplavah leta 1926, ko so v bližnjem Topolu pri Medvodah izmerili kar 201 milimeter dežja v sedmih urah, v celotnem avgustu pa 382,3 milimetra, navaja Arso.

Podatki Arsa s štajerskega in koroškega konca so bili zaradi izpada internetne povezave v času ujme nepopolni. V Zavodnjah nad Velenjem so v 12 urah izmerili 166 milimetrov, v enem dnevu 171, v dveh 226 in v treh dneh 264 milimetrov dežja. V Lučah in Logarski dolini so pred izpadom povezave izmerili do 99 milimetrov dežja v šestih urah, a ga je gotovo padlo še precej več, so takrat izpostavili na Arsu. V celotnem avgustu so na merilni postaji Luče namerili 393 milimetrov padavin. Na Ravnah na Koroškem so izmerili 127 milimetrov v enem dnevu in 185 milimetrov dežja v dveh dneh. Prejšnje rekordne vrednosti so na Ravnah znašale 96 milimetrov za en dan oktobra 1980 in 116 milimetrov za dva dni v septembru 2007.

Po podatkih samodejnih ali glavnih meteoroloških postaj za letošnji avgust je v Gornjem Gradu padlo 397,2 milimetra padavin in v Dravogradu 336,7 milimetra. Postaja v Kamniški Bistrici pa je v avgustu zabeležila 429,7 milimetra padavin.

Razlog za takšno vreme je po pojasnilih klimatologa v tem, da je bilo območje Slovenije zlasti julija dolgo na stiku dveh zračnih mas, in sicer hladnejše na severni strani Evrope in toplejše na jugu, mi pa smo bili bolj v topli kot pa v hladni zračni masi.

"In na stiku teh dveh zračnih mas so bile pogoste nevihte, tudi neurja, ki so prinesle kar precej padavin julija. In potem še deževje v začetku avgusta, ki je bilo izjemno izdatno. To dvoje skupaj je prineslo zelo veliko količino padavin. Nismo pa imeli poleti, razen v začetku avgusta, nobenih daljših obdobij hladnega vremena. To je tudi razlog, da smo imeli nadpovprečno toplo poletje," je pojasnil klimatolog.

Izstopa veliko število neurij v razmeroma kratkem času. Od 12. do 26. julija je bilo vsakih nekaj dni dvo- do tridnevno obdobje s pogostimi neurji. Nato so 1. avgusta pri Ilirski Bistrici doživeli tornado, 3. in 4. avgusta pa je sledilo izjemno obilno deževje v severnem delu Slovenije, ki je povzročilo poplave in plazove katastrofalnih razsežnosti.

"Tako da smo res veliko večino padavin imeli v manj kot 30 dneh, torej od 12. julija do 6. avgusta, pri čemer pa vemo, da je poletje dolgo 92 dni. Se pravi, da smo v četrtini časa dobili praktično tri četrtine padavin za celotno poletje. Precej nenavadno je, da so bile te padavine, pa tudi neurja, bolj ali manj skoncentrirana na to kratko obdobje. To je pravzaprav edinstveno za zadnjih 20 let, da smo imeli v nekaj tednih tako veliko neurij in s tem povezanih izdaj opozoril, običajno oranžne, občasno pa tudi rdeče stopnje," je izpostavil Vertačnik.

Takšno poletje se po njegovih besedah lahko ponovi, je pa verjetnost zelo majhna. Že zaradi tega, ker je bila ta količina padavin v letošnjem poletju daleč nad prejšnjim rekordom. Prejšnje najbolj namočeno meteorološko poletje je bilo leta 1989.

Obilnim padavinam v začetku avgusta je nato sledilo približno tri tedne dolgo obdobje bolj ali manj suhega vremena, nato konec avgusta novo poslabšanje s padavinami, sledil pa je topel september. September je bil v prvih treh tednih nadpovprečno topel, primerljiv z rekordno vročim septembrom leta 2011. "Kot kaže, bo september kot celota drugi najtoplejši doslej," je dejal Vertačnik.

Letošnje meteorološko poletje ni bilo tako vroče kot lansko. Na ravni celotne države je bilo osem desetink stopinje Celzija toplejše od dolgoletnega povprečja in to ga uvršča na približno deveto mesto med najtoplejšimi.

Glede števila vročih dni in tropskih noči je bilo poletje dokaj normalno za zadnje desetletje. Imeli smo dva do štiri vročinske valove v večjem delu države. Najvišja temperatura je bila izmerjena 22. avgusta, ko so v Dolenjah pri Ajdovščini namerili 37,7 stopinje Celzija. V notranjosti Slovenije pa je bilo najbolj vroče 17. julija, ko so v Dobličah izmerili 37,2 stopinje Celzija.

Najnižja temperatura med vsemi postajami je bila izmerjena na Kredarici, kjer se je 27. julija ohladilo na minus 0,6 stopinje Celzija. Po naseljenih krajih je bilo najhladnejše jutro 8. avgusta, ko je bilo v Babnem polju in na Jezerskem tri stopinje, v Ratečah pa 3,9 stopinje Celzija. Ne na vroči in ne na hladni strani niso zabeležili izrazitih temperaturnih ekstremov, je povzel klimatolog.

Začetek koledarske jeseni, ki se v soboto začenja z jesenskim enakonočjem, bo deževen, se bo pa že prihodnji teden jesen nadaljevala z lepim vremenom. Naslednji teden bo še nekaj toplih dni z najvišjo temperaturo po nižinah okrog 25 stopinj. Tudi sezonske napovedi za do konca leta kažejo verjetno v povprečju nadpovprečno toplo vreme, glede padavin pa je napoved zelo negotova, je še povedal Vertačnik.