Slovenska tragedija: '20 let kuhanja v zosu politične polarizacije'

Predsednik republike Borut Pahor je v četrtek predsednike parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin povabil na tretje srečanje glede ukrepanja v epidemiji covida-19. Toda zastopanost strank na nedeljskem srečanju na Brdu pri Kranju znova ne bo popolna. Udeležbo sta namreč kategorično zavrnili LMŠ in Levica, kot kaže pa na Brdu ne bo niti SD in SAB. 

To pomeni, da se bodo posveta s predsednikom udeležile le vladne stranke SDS, NSi in SMC ter SNS, ki podpira vlado in DeSUS. Ta se po vnovičnem padcu Karla Erjavca sicer predstavlja za zmerno opozicijo, čeprav formalno poslanska skupina, z izjemo "odpadnika" Jurija Lepa, še vedno podpira delovanje vlade oz. "miži" pri nekaterih glasovanjih v parlamentu, kot na primer pri nedavnem poskusu interpelacije Vaska Simonitija.

Na drugi strani opozicija trdno stoji na svojih okopih in ni pripravljena na dialog s predsednikoma, saj poudarja, da si Janez Janša v resnici nikoli ni zares želel sodelovati z opozicijo ter da gre le za prazen populizem. "Sodelovanje se kaže z dejanji v Državnem zboru in ne z golimi besedami na Brdu," so med drugim zapisali v LMŠ, kjer vladi očitajo, da ob obravnavi protikoronskih paketov ni podprla skoraj nobenega predloga opozicije. 

Kaj torej v takšnih razmerah lahko stori predsednik države, ki se je v času obeh predsedniških mandatov prikazoval za povezovalni člen slovenske politike in se skliceval na enotnost, sodelovanje, preseganje razlik, državotvornost in konstruktivnost delovanja politike? Številni so v tem videli vsebinsko izpraznjene fraze, ki zvenijo lepo, vendar ne ponujajo konkretnih rešitev. V Levici denimo prihajajoči posvet vidijo kot brezpredmeten, Pahorju pa sporočajo, da je "edini še preostali odgovor na nevzdržno stanje v državi" organizacija posveta o predčasnih volitvah.

Medtem na drugi strani političnega spektra ne manjka kritik na račun delovanja opozicije, ki da je razdiralna, nepripravljena na sodelovanje, s tem nedržavotvorna ter vedno pripravljena "nagajati" vladi, ki se trudi za državo in njene državljane.

Pahor je v petkovi izjavi za 24UR glede (ne)odziva opozicije dejal, da je prejel pismo s strani opozicijskih strank."Zdi se mi, da se je potrebno do zadnjega trudit za to, da bi bil ta posvet čim bolj vključujoč," je dejal na vprašanje o tem, kaj konkretnega pričakuje od posveta. Povedal je, da je sprejel "odločitev brez presedana v 30 letih", in sicer da bo srečanje potekalo javno. "V tem smislu se spreminjajo vsi razlogi za to, da koga ne bi bilo. Ob tem mislim na obe predsednici, ki sta na zadnjem srečanju že sodelovali (Tanja Fajon in Alenka Bratušek op. p.). S tem, ko bo srečanje potekalo javno, bo mogoče vsa njuna pričakovanja, ki sta jih izrazili, tudi predstaviti pristojnim. Kot voditelj tega srečanja bom storil vse za to, da bosta dobili tudi odgovore," je v odzivu na ugibanja glede transparentnosti srečanja, ki so jih izrazili v SAB in SD, dejal predsednik republike. 

Politiko je pozval k osredotočenju na reševanje zdravstvene krize. Glede sposobnosti za nadaljnje delovanje vlade pa Pahor meni, da mora o tem najprej presoditi predsednik vlade oz. potrebna večina v parlamentu. Ob tem je znova poudaril, da si želi, da ne bi bilo takšnih konfliktov, ampak več dialoga ter sodelovanja. 

Družbena protislovja brez (pričakovane) sinteze na pomolu

Kot pojasnjuje politolog z Inštituta za politični menedžment (IPM) in odgovorni urednik portala Homopolitikus Klemen Balanč, na dogajanje pri nas najbolj vplivata dva dejavnika, in sicer epidemija covida-19 in permanentna predvolilna kampanja. "Reševanje epidemije zahteva konsolidacijo, volitve pa polarizacijo." Balanč kot dober, vendar redek, primer konsolidacije izpostavlja cepljenje politikov, ko so ti "s skupnim nastopom uspeli javnosti povrniti delček zaupanja v ta proces reševanja koronakrize, s katerim se oblast sicer dokaj neprepričljivo spopada". Po drugi strani pa pri tem izpostavlja, da oblast zavrača sodelovanje opozicije pri pripravi ukrepov za reševanje krize in se zateka k izključevalni retoriki, "ki je utemeljena na revanšizmu". "Predsednik vlade – ob vsem svojem delovanju – tako ne zmore več prepričati nasprotne strani, da si želi sodelovanja, četudi mu pri tem pomaga predsednik države."

Po mnenju našega sogovornika, opozicija udeležbo na posvetu vidi kot zapravljanje časa in energije, hkrati pa tudi kot "smiselno potezo z vidika vpliva na javno mnenje – konteksta, v katerem se bo odvila predvolilna kampanja za naslednje državnozborske volitve". 

Pahorjeva 'spravljiva drža' neprepričljiva, njegove izkušnje za predsedovanje EU neprecenljive

Balanč narodno spravo dojema kot vseskozi prisoten element Pahorjevega predsedovanja in izpostavlja, da je k njej pozival tako v obdobju vladavine 'levih' kot 'desnih', "zaradi česar ta drža danes izpade nekoliko naivna in neprepričljiva, vendar je bila naivna že prej, saj se v zosu politične polarizacije kuhamo praktično že 20 let, to pa je ugajalo obema političnima poloma pri nas. Janševi SDS, ker na račun antikomunizma, populizma in teorij zarot vzdržuje zvesto bazo volivcev, na levem polu pa so se s preprostimi antijanšizmi na oblast uspeli zavihteti nesposobni državniki."

Kot izpostavlja Balanč, je v zdravih demokracijah menjavanje oblasti normalno, vendar je "v trenutni, kadrovsko omejeni garnituri oblastnikov manj državniškega talenta in sposobnosti, kar je svojevrstna slovenska tragedija". To pa zagotovo ni dobra popotnica pred začetkom slovenskega predsedovanja Svetu EU. "Mislim, da Slovenija potrebuje napore in diplomatske izkušnje Boruta Pahorja na tem projektu, da  blamaže, ki si je ne moremo privoščiti, ne bo. To bi bilo po mojem mnenju najbolj državotvorno od predsednika države v tem trenutku."

"V normalnih razmerah bi sledile predčasne volitve, toda nismo v normalnih razmerah"

Po izstopu treh poslancev SMC Janje Sluga, Igorja Zorčiča in Branislava Rajića se podpora aktualni vladi še naprej krči. Poslanska skupina SMC ima tako le še pet poslancev, od prvotno izvoljenih desetih (Gregor Židan je lani prestopil v SD, Jani Möderendorfer pa v LMŠ).  

Po novi matematiki imajo tako vladne stranke le še 38 glasov v parlamentu ter zagotovljeno "zunanjo podporo" treh poslancev SNS. Negotova je tudi podpora preostalih poslancev stranke DeSUS. S skupno 41 glasovi gre torej za manjšinsko vlado. Razlog, zakaj se je skrčil nabor Janševih zaveznikov v parlamentu, odgovorni urednik portala Homopolitikus vidi v notranjem absolutizmu, povzročanju kontroverznosti in sovraštvu do vseh, ki se ne strinjajo z njim. "To je vzorec že vsaj od leta 2008, zadnji izstopi poslancev iz koalicijskih skupin so le najnovejši primer. Janšev način vladanja v tem kontekstu ni veliko drugačen od Trumpovega, s to izjemo, da je Janša politično neprimerno bolj pismen."

Politolog poudarja, da bi v normalnih razmerah ob tako nizki podpori in manjšinski vladi razmišljali o predčasnih volitvah, "vendar trenutno zaradi epidemije in bližajočega se predsedovanja Svetu EU nismo v normalnih razmerah". Izvedba volitev bi bila v teh razmerah po njegovem mnenju popolnoma legitimna, vendar ni prepričan, da bi bila katera izmed glavnih političnih strank, z izjemo SD, v tem trenutku naklonjena predčasnim volitvam.

"Obstoječe stranke na levem polu bodo verjetno želele kotirati še višje ob vedno večjem nezadovoljstvu državljanov s stanjem v državi, prav tako se bo v boj za glasove levoliberalnih in neopredeljenih volivcev podala še vsaj ena stranka, najverjetneje razvojna in okoljevarstvena. Na desni se počasi formira potencialni koalicijski partner SDS za naslednjo vlado – gibanje desno usmerjenih političnih veteranov, ki se mu bo po potopu SMC očitno pridružil Zdravko Počivalšek s somišljeniki. Mislim, da so najbolj verjeten scenarij državnozborske volitve leta 2022," je še povedal Balanč.