Slovenska alpinista sta se zapisala v zgodovino

Slovenca Aleš Česen in Luka Stražar ter Britanec Tom Livingstone so vrh Latoka 1 dosegli 9. avgusta 2018. Karakorumski sedemtisočak je v zadnjih štirih desetletjih ostal neizpolnjen cilj več kot 25 alpinističnih odprav z vsega sveta. Zaradi svoje tehnične zahtevnosti in estetske mikavnosti pa že desetletja buri domišljijo in uničuje načrte alpinistov.

A Česnu, Stražarju in Livingstonu je uspelo najti pot, ki jim je omogočila prvi vzpon na Latok 1 s severne strani: "Kot ob vsakem vzponu v največjih gorah smo se tudi tokrat najintenzivneje posvetili vidiku varnosti. V našem času bivanja pod goro smo preučili številne smeri plazov in podirajočih se serakov. V skladu s tem smo si začrtali smer našega vzpona v zgornjem delu nekoliko v desno proti zahodnemu sedlu. To se nam je zdela najhitrejša in najvarnejša linija v danih razmerah. Iz istih razlogov smo pri sestopu natančno sledili smeri vzpona, čeprav je bilo to marsikje tehnično bistveno zahtevneje, kot za sestop izbrati bolj direktno smer," so povedali za Planinsko zvezo Slovenije. 

"Med 14. in 22. julijem smo opravili dva aklimatizacijska vzpona (do višine 6300 m) na okoliških vrhovih severno nad ledenikom Choktoi. Potem nas je zajelo daljše obdobje nestabilnega vremena. Petega avgusta sredi noči smo vstopili v severni raz Latoka 1. Do višine 6500 metrov smo plezali v območju severnega raza, nato pa zavili desno proti sedlu med Latokom 1 in Latokom 2 (6700 m). Peti dan plezanja smo dosegli vrh Latoka 1 (7145 m). To je bil drugi vzpon na vrh, prvi s severne strani z ledenika Choktoi, kljub pestri 40-letni zgodovini neuspešnih poskusov s severne strani. V nadaljnjih dveh dneh napornega in nočnega sestopanja smo varno dosegli vznožje gore," je podrobnosti vzpona po vrnitvi v dolino iz Pakistana sporočil Česen. 

Stražar pa dodaja, da je bilo "največ plezanja v strmem ledu in snegu, ki so ga prekinjale bolj ali manj strme, a krajše skalne pregrade. Tehnično skoraj noben odsek smeri ni bil skrajno težak. Glavna težava so bili dolžina smeri, nepregledni prehodi in kako vse skupaj povezati v varno celoto. Snežne razmere v steni nikakor niso bile idealne, vendar bi se pretirano pritoževanje čeznje vseeno zdelo povsem neupravičeno."

Vrh prvič osvojen leta 1979

Vrh Latoka 1 je predtem osvojila le japonska odprava pod vodstvom Naokija Takade leta 1979, ki je pristopila čez južno steno. Po severnem grebenu je že leto prej prvič poskusila preplezati ameriška odprava, a so morali po 20 dneh plezanja 150 metrov pod vrhom obrniti zaradi bolezni enega od članov. V naslednjih štirih desetletjih je bil Latok 1 cilj več kot 25 odprav vrhunskih alpinistov, leta 2015 sta v severnem razu poskusila tudi slovenska alpinista Luka Lindič in Luka Krajnc, a sta zaradi obilnega sneženja morala obrniti na višini okrog 6200 metrov.

Julija letos se je tragično končal še en poskus vzpona, tokrat ruske odprave. Sergej Glazunov se je namreč smrtno ponesrečil, Aleksandra Gukova pa so po več dneh v steni rešili v dramatični helikopterski akciji, ki so ji bili priča tudi slovenska alpinista in Britanec. 

Česnu, Livingstonu in Stražarju je po 40 letih neuspešnih poskusov uspelo premagati severni urok Latoka 1, kar je, kot razlagajo, "kombinacija kar nekaj dejavnikov. Da je bilo za preplezano smer treba biti vrhunsko pripravljen, sicer ni dvoma, vendar zgolj z mišicami v taki steni hitro končaš zelo klavrno. Vložiti je bilo treba veliko izkušenj in občutka za iskanje najboljše smeri v labirintu snežnih žlebov, velikanskih snežnih gob in skalnih pregrad. Kot tretje, vključiti je bilo treba precej taktičnega razmišljanja, v katerem delu dneva je treba plezati določen del stene. Tako smo veliko plezali ponoči, kar na primer bistveno oteži orientacijsko komponento vzpona. Na koncu pa je seveda treba imeti tudi nekaj sreče z razmerami in predvsem vremenom. Nekako smo znali vse to združiti v celoto in uspeli priplezati prav do vrha."