Slovenka, ki živi v Stockholmu: Ljudje se martinčkajo v parkih, življenje tu se ni ustavilo

"Švedi – so v tej bitki zmagovalci ali popolni norci?" To se sprašuje tam živeča Slovenka, 37-letna Dijana Llugolli, ki z možem in hčerkami v Stockholmu živi osmo leto: "Sprva je bila selitev samo začasna: kot kadrovnica sem bila zaposlena na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in sem ravno začela s porodniškim dopustom, ko se mi je ponudila priložnost, da pridobim Erasmus štipendijo na podiplomskem programu na Business School v Stockholmu. Po končanju programa sem začutila, da smo tu doma, tako smo ostali."

Čeprav se virus hitro širi, življenje skoraj nemoteno teče dalje

"Pandemija ni šala, pa vendar tukaj vlada popolnoma drugačna slika, kot bi živeli v neki svoji zgodbi," o tem, kakšen je utrip v prestolnici Švedske ta hip, pove Llugollijeva. "V Stockholmu se okuženost, ker je mesto zelo gosto poseljeno, širi zelo hitro," pove. Opaža, da so trgovski centri resda nekoliko manj obiskani, večji športni centri so zaprti, prav tako kopališča. "A pomlad tu je v polnem zagonu in ljudje se veselo martinčkajo na soncu, prosti čas preživljajo zunaj, na igriščih in v parkih."

Švedska vlada je do zdaj sprejela minimalno število ukrepov, saj so ljudje po besedah tamkajšnjega premierja Stefana Löfvena dovolj "odrasli", da se obnašajo samozaščitno in da ne širijo "panike in govoric". Pravzaprav je edini ukrep, ki so ga sprejeli, ta, da se ljudje ne družijo v skupinah, večjih od 50 ljudi. Vlada svojim državljanom svetuje še, da naj se ljudje, starejši od 70 let in kronični bolniki izogibajo socialnim stikom, in naj zaposleni, če se le da, delajo od doma.

Od danes naprej je prepovedan še obisk domov za ostarele, sklenili so tudi, da povečajo število testiranj za covid-19. Do sedaj so namreč večinoma testirali ljudi, ki so jih sprejeli v bolnišnico s težjimi simptomi bolezni.

Tom Britton, profesor za matematiko in statistiko na Univerzi v Stockholmu, ocenjuje, da se bo za virusom okužilo kar 60 odstotkov švedske populacije. Britton meni, da je to prednost švedskega načina spopada s pandemijo, saj se imunost gradi hitro in se bo v tem primeru virus hitro tudi odpravil.

Tudi šole in vrtci normalno odprti, spletno izobraževanje kljub temu v razcvetu

Švedska se prav tako ni odločila za zaprtje šol in vrtcev. Po nekaterih ocenah naj bi državo takšen ukrep stal 90 milijonov evrov na teden in to naj bi bil tudi ključen vzrok, zakaj tamkajšnja vlada o zaprtju šol in vrtcev ne razmišlja. "So se pa gimnazije, univerze in visokošolske institucije izjemno hitro same organizirale, imamo odlično izobraževanje na daljavo in opažam, da to že prakticirajo tudi ponekod v višjih razredih osnovne šole. Spletno izobraževanje ni novost za mladino na Švedskem in kot vodja učiteljske ekipe v jezikovni šoli menim, da se bo takšen način izobraževanja v obdobju, ki prihaja, tukaj le še razcvetel."

Llugollijeva opaža, da se tudi v podjetjih vse pogosteje odločajo za "prehod iz tradicionalnega v internetno podjetništvo". Sama v času, ko ljudi po vsem svetu muči gospodarska negotovost, to vidi kot poslovno priložnost: "Na področju izobraževanja odraslih, v marketingu ter prodaji se mi je obseg dela povečal za 30-odstotkov."

Na področju gospodarstva tudi Švedska uvedla številne ukrepe

Na področju gospodarstva je tudi Švedska uvedla številne ukrepe, pove sogovornica. Med drugim so ukinili "karensdag", prvi dan bolniške odsotnosti, ki se je praviloma odtrgal od plače zaposlenega, v času pandemije pa ta dan krije državna blagajna: "Na ta način skušajo spodbujati zaposlene k bolniškemu dopustu tudi v primeru najbolj blagih simptomov."

Prav tako imajo podjetniki več možnosti za najem kreditov pri institucijah, ki spodbujajo podjetniško rast. Država krije 50-odstotkov najemnine za restavracije, razne trgovine (recimo z elektroniko in igračami) ter za storitveno dejavnost, kot so frizerski in masažni saloni. Švedska vlada je do sedaj namenila 20 milijard evrov pomoči v obliki kriznega paketa. Ocenjuje se 9-odstotna stopnja nezaposlenosti.

’Ta det lungt’ ali ’Sprosti se, ni panike’

Kot nam še pove Llugollijeva, je na Švedskem te dni postala zelo popularna fraza "Ta det lungt", kar bi v slovenščino lahko prevedli "Sprosti se, ni panike". "Zakaj se je Švedska odločila za (ne)ukrepe in utira neko povsem svojo pot v tej pandemiji? Ker so tukajšnji ljudje poslušni, zaupajo vladi in njihovim odločitvam, mislim, da je to ključnega pomena, da smo se na pandemijo odzvali povsem drugače kot preostali svet. Smo normalni? Ne vem. Bomo preživeli? Ne vem. Kar z gotovostjo lahko trdim, pa je, da je mentalno zdravje, samozavedanje in samozdravljenje tudi zelo pomembno," iskreno sogovornica.

Tudi doma, v družinskem krogu, pravi, skušajo živeti kar se da normalno: "Z možem želiva otrokom dati kar se da pozitivno sliko. To ne pomeni, da se ne pogovarjamo o problemu, seveda se, vendar ozaveščeno in na preudaren način. Mislim, da bi izoliranost (vsaj najinim otrokom) naredila več škode kot koristi, saj menim, da otroci potrebujejo socialni kontakt z vrstniki in izoliranost lahko pomeni davek na psihično zdravje."