Slovenija na lestvici medijske svobode napredovala za štiri mesta

Medtem ko je Slovenija na indeksu medijske svobode lani med 180 državami zasedala 54. mesto, kar jo je uvrščalo v kategorijo problematičnih držav, je letos svoj položaj izboljšala in se povzpela na 50. mesto. S tem se ponovno uvršča med države z zadovoljivim položajem za novinarstvo, je razvidno iz danes objavljenega letnega poročila organizacije RSF o indeksu medijske svobode.

RSF v poročilu ugotavlja, da so razmere za novinarstvo zelo slabe v 31, slabe v 42 in problematične v 55 od 180 ocenjevanih držav. Dobre ali razmeroma dobre pa so v 52 državah. Razmere za novinarstvo so torej slabe v sedmih od 10 držav, zadovoljive pa v treh od 10 držav.

V organizaciji ob tem opozarjajo na hitre učinke, ki jih ima industrija lažnih novic za medijsko svobodo. V dveh tretjinah oziroma v 118 od 180 ocenjevanih držav je večina anketirancev namreč poročala o tem, da so bili politični akterji pogosto ali sistematično vpleteni v obsežne dezinformacijske ali propagandne kampanje, kar spodkopava in slabi novinarstvo.

Lani pa so bile razmere ugodne tudi za krepitev propagandne vojne. Rusija, ki je na indeksu medijske svobode 2023 padla še za devet mest, je v rekordnem času vzpostavila nov medijski arzenal, namenjen širjenju sporočil Kremlja na zasedenih ozemljih v južni Ukrajini. Prostor za širjenje usklajene propagande ruskih provladnih medijev sta sprostila tudi sistemska cenzura in prisilni izgon neodvisnih ruskih in tujih medijev.

Ministrstvo za kulturo: Kljub napredovanju na lestvici medijske svobode še ne moremo biti zadovoljni

Ministrstvo za kulturo ob svetovnem dnevu svobode medijev ugotavlja, da kljub napredovanju Slovenije na lestvici medijske svobode še ne moremo biti zadovoljni, saj so razmere na RTVS zaradi preteklega političnega vmešavanja v vodenje RTVS še vedno slabe. Vodstvo RTVS so znova pozvali, naj se umakne, so v sporočilu zapisali na ministrstvu.

Ob današnjem dnevu svobode medijev na ministrstvu ugotavljajo, da tudi letos ni veliko razveseljivih podatkov. Izpostavili so podatek, da je bilo lani med opravljanjem svojega dela ubitih več kot 65 novinarjev in drugih medijskih delavcev, širjenje sovražnega govora in lažnih informacij pa še naprej povzroča veliko družbenega razdora.

V takih okoliščinah jih sicer veseli podatek, da je Slovenija na lestvici medijske svobode Novinarjev brez meja v primerjavi s prejšnjim letom napredovala za štiri mesta in je sedaj na 50. mestu.

Po njihovi oceni ima zasluge za to napredovanje predvsem normalizacija razmer na Slovenski tiskovni agenciji (STA), kjer je aktualna vlada odpravila škodljivo uredbo o plačilu "na kos", s katero je prejšnja vlada skoraj eno leto pritiskala in finančno izčrpavala nacionalno tiskovno agencijo. Konec lanskega leta je bila med vladnim uradom za komuniciranje (Ukom) in STA sklenjena pogodba za javno službo, ki je za letošnje leto višja za dobrih deset odstotkov.

Toda s 50. mestom kljub napredovanju ne moremo biti zadovoljni, menijo na ministrstvu. Pri Novinarjih brez meja, kot so izpostavili na ministrstvu, namreč opozarjajo, da so razmere na javni Radioteleviziji Slovenija (RTVS) zaradi preteklega političnega vmešavanja v vodenje in upravljanje RTVS še vedno slabe.

Kot so navedli, je aktualna vlada lani poleti sprejela novelo zakona o RTVS, s katerim je v celoti umaknila strankarsko politiko iz največjega javnega medija. "Nov zakon so z veliko večino potrdili državljani in državljanke na referendumu, vendar ga je ustavno sodišče po pritožbi vodstva RTV Slovenija delno zadržalo in še ni stopil v veljavo. Stavko novinarjev, ki si že eno leto prizadevajo za institucionalno, finančno in uredniško avtonomijo, podpiramo," so navedli.

Ministrstvo vodstvo RTVS ob tem znova poziva, "naj se umakne in konča agonijo v naši največji medijski in kulturni ustanovi".

Na vrhu lestvice Norveška, Irska, Danska, na dnu Eritreja, Sirija, Turkmenistan

Vojna v Ukrajini je prizadela tudi zahodno Evropo, kjer je več držav zaradi nacionalne varnosti omejilo novinarsko delo. Poročilo v zvezi s tem med drugim navaja Grčijo, ki je lani na indeksu zasedla 107. mesto. "Vohunjenje grške obveščevalne službe za novinarji s pomočjo programske opreme Predator velja za največjo kršitev medijske svobode v EU v letu 2022, zato je Grčija na indeksu 2023 med državami EU najslabše uvrščena," so povzeli na RSF.

Na indeksu medijske svobode so se letos najvišje uvrstile Norveška, Irska, Danska, Švedska, Finska, Nizozemska, Litva in Estonija, na dnu lestvice pa so Eritreja, Sirija, Turkmenistan, Iran, Vietnam, Kitajska in Severna Koreja.

Medtem ko Norveška zaseda prvo mesto že sedmo leto zapored, se je letos na drugo mesto uvrstila Irska. Spremembe so tudi na dnu lestvice, kjer zadnja tri mesta letos zasedajo azijske države.

Evropska komisija trdno zavezana svobodi in pluralnosti medijev v EU in zunaj nje

Evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova pa je ob svetovnem dnevu svobode medijev izpostavila, da smo v zadnjih letih priča zaskrbljujočemu trendu ustrahovanja novinarjev in nasilja nad njimi. Komisija zato odločno podpira svobodo medijev v EU in zunaj nje ter si prizadeva, da novinarji pri opravljanju dela ne bodo ogroženi.

"Ruska vojna proti Ukrajini nas je spomnila, da novinarji tvegajo svoja življenja in potrebujejo našo podporo bolj kot kdaj koli prej," so njene besede še povzeli v sporočilu za javnost.

Komisar za notranji trg Thierry Breton je dodal, da si EU prizadeva za odporen, svoboden in neodvisen medijski sektor. Komisija je lani predlagala evropski akt o svobodi medijev, da bi zaščitila pluralnost medijev, tako javnih kot zasebnih, in jim omogočila delovanje brez kakršnega koli vmešavanja, je spomnil.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je v torkovi izjavi v imenu EU povedal, da je Evropska komisija poleg evropskega akta o svobodi medijev lani sprejela tudi predlog za reševanje strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, ki novinarjem in zagovornikom človekovih pravic zagotavlja orodja za boj proti nepoštenim sodnim postopkom. Pobuda dopolnjuje priporočilo Komisije o varnosti novinarjev.

DNS in sindikat novinarjev ob dnevu svobode medijev spomnila na odgovornost do javnosti

Društvo novinarjev Slovenije ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev tako ugotavlja, da je le profesionalen, odgovoren in avtonomen novinar lahko svoboden novinar. Novinarsko integriteto si vsak posameznik medtem gradi in ohranja samostojno z lastno odgovorno in dostojno držo, s strokovnim delom ob spoštovanju etičnih in profesionalnih standardov. "Temelj te integritete je neodvisno delovanje v imenu javnosti in ne za ozke ali partikularne interese," so izpostavili.

Tudi društvo novinarjev je v poslanici ob svetovnem dnevu opomnilo državo, da je njena vloga zagotavljati institucionalne in normativne okvire, pogoje in ustrezne podporne mehanizme, da lahko mediji uresničujejo javni interes. Glede na to od odločevalcev zahtevajo, da izpolnijo zgolj to, k čemur so se nenazadnje tudi sami zavezali. Javnost je na referendumu odločno podprla neodvisno RTVS in skrajni čas je za ustavitev njenega razkroja, zahtevajo.

Poleg tega je po njihovem čas tudi za celovitejše in razdelane sistemske in strukturne podpore kakovostnemu novinarstvu, saj je zgledov po Evropi za to več kot dovolj.

"Agenda profesionalnega neodvisnega novinarja ne more biti podporno, še najmanj pa politično ali celo strankarsko motivirano delovanje, mediji pa ne morejo biti sredstvo kakršnih koli instrumentalizacij," so odločni. Svobodni novinarji po njihovih besedah uresničujejo pravico javnosti do obveščenosti, ki ni odvisna od nobene oblastne strukture.

Tako po njihovih besedah ni naključje, da je danes predstavljena anketa novinarskega sindikata pokazala, da medijski delavci kot najpomembnejši vidik svojega dela izpostavljajo odgovornost do javnosti. "Tako javni kot zasebni mediji so lahko vselej zgolj servis javnosti, servilnosti pa v tej enačbi ni in ne more biti. Tega se morajo zavedati tudi lastniki in uprave medijev, ki povečini krčijo novinarske redakcije in klestijo stroške, namesto da bi podprli strokovne (o)krepitve kompetentnih uredništev, ki so po našem prepričanju edino jamstvo tudi za uspešno poslovanje medijev zdaj in v prihodnosti," so izpostavili.

Vsak novinar je prvi in zadnji v vrsti, ki mora svoj poklic opravljati odgovorno kljub vsem omejitvam, preprekam in pritiskom, ki bodo v neki obliki tudi v prihodnosti stalnica, so spomnili. Vsak od nas mora po njihovem pozivu opravljati delo po poklicnih merilih in standardih.

Po besedah predsednika Društva študentov novinarstva Fejs Martina Poljšaka nas današnji dan svobode medijev opominja na potrebo po kakovostnem, verodostojnem in kritičnem novinarstvu, "ki se ne bo podrejalo navodilom od zgoraj, ki se bo na dogajanje v družbi odzivalo brez strahu pred pritiski, verbalnimi ali fizičnimi napadi in drugimi grožnjami".

Kot je dejal, v društvu pozorno spremljajo dogajanje na RTVS in so od vsega začetka na strani kolektiva novinarjev, ki so dvignili glas in se postavili za svoje pravice. Zagotovil je, da bodo študenti naredili vse, kar je v njihovih močeh, da bodo gojili "kritično, ostro, a hkrati korektno in verodostojno novinarstvo".

Generalna skupščina Združenih narodov je 3. maj za dan svobode medijev razglasila pred 30 leti, leta 1993, z namenom, da poudari vlogo svobodnih medijev za razvoj demokracije.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob letošnjem dnevu opozoril, da je svoboda medijev povsod po svetu napadena. Ob tem je obsodil napade na novinarje, širjenje dezinformacij in sovražnega govora. Po besedah Guterresa je vsa naša svoboda odvisna od svobode medijev, ki je temelj demokracije in pravičnosti ter bistvenega pomena za človekove pravice. Guterres je opozoril tudi na vse večjo koncentracijo medijske industrije v rokah peščice in na propad številnih neodvisnih medijev.