Glede na raziskavo, ki jo je izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana, kar šest od desetih vprašanih Slovencev pravi, da so (zelo) zaskrbljeni zaradi vojne v Ukrajini in njenih morebitnih posledic, na drugi strani pa 18 odstotkov vprašanih vojna v Ukrajini (sploh) ne skrbi. Sodelujoči v raziskavi so med navedenimi možnimi posledicami vojne v Ukrajini izbrali tiste, za katere menijo, da bi jih lahko občutili tudi v Sloveniji. Skoraj vsi vprašani menijo, da bodo narasle cene energentov, takih je 95 odstotkov, oziroma, da bodo narasle cene osnovnih življenjskih potrebščin, kar meni 94 odstotkov vprašanih.
Precej manj, a še vedno več kot polovica, jih meni, da se bo zmanjšala varnost v celotni Evropi (58 odstotkov), nekaj manj kot polovica pa jih pričakuje humanitarno krizo (46 odstotkov). Približno tretjina ocenjuje, da se bo zmanjšalo število turistov (31 odstotkov), dobra četrtina pa, da se povečuje verjetnost, da se tudi Slovenija znajde sredi vojaškega konflikta (26 odstotkov). Manj kot odstotek vprašanih meni, da vojna v Ukrajini za prebivalce Slovenije ne bo imela nobenih posledic.
Koronavirus v Sloveniji
Več kot tretjina vprašanih (38 odstotkov) je (zelo) zaskrbljenih tudi glede epidemije covida-19, medtem ko 36 odstotkov vprašanih epidemija (sploh) ne skrbi. Po drugi strani pa v raziskavi ugotavljajo statistično pomemben dvig v deležu tistih, ki se strinjajo, da se druge države s koronavirusom spopadajo bolje kot Slovenija. Delež slednjih je s 34 odstotki v februarju narasel na 39 odstotkov v marcu.
Ob ponovnem naraščanju dnevnega števila okužb kot posledica nove variante BA.2 nekoliko upadajo tudi pričakovanja ljudi glede vrnitve v življenje, kot smo ga poznali pred epidemijo. V enem mesecu je precej upadel delež tistih, ki menijo, da se bomo v preteklo stanje vrnili najkasneje v šestih mesecih. Takšnih je bilo februarja 47 odstotkov, marca pa le še 30 odstotkov.
Statistično pomembno je narasel delež tistih, ki menijo, da se bomo v normalno stanje vrnili kasneje kot čez leto dni, saj je takšnega mnenja sedaj več kot tretjina vprašanih, februarja pa jih je takšno pričakovanje izrazilo 22 odstotkov vprašanih. Pomembno se je povečal tudi delež tistih, ki pričakujejo, da nikoli več ne bo, kot je bilo, in sicer s 15 odstotkov v februarju na 23 odstotkov v marcu.
V raziskavi je sodelovalo 623 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Vzorec je za Slovenijo reprezentativen po spolu, starosti, izobrazbi in regiji.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.