Slovenca s svojima ovčarkama pometla s konkurenco

Tomaž Režonja iz Selnice ob Dravi s psico Ello in Jože Gradišar iz Zaloga pri Cerkljah s psico Auro iz slovenske reprezentance sta na svetovnem prvenstvu psov v sledenju konec oktobra na Madžarskem pometla s konkurenco in med 28 ekipami, ki jih sestavljajo le prvaki in podprvaki posamezni držav, osvojila naslov svetovnih prvakov.

Tako Režonja kot Gradišar se tekmovanj s psi udeležujeta že vrsto let, tokrat pa sta se z belgijskima ovčarkama (malinois) Ello in Auro prvič udeležila SP v sledenju  in pometla s konkurenco. Tomaž Režonja je zasedel tretje mesto, Jože Gradišar 5., ekipno pa sta zmagala in med 28 ekipami osvojila naslov svetovnih prvakov.

Kot pravi Gradišar, je pasji voh menda kar desettisočkrat boljši od človeškega. To izjemno lastnost človek vso dolgo zgodovino njunega sobivanja izkorišča predvsem pri lovu, v današnjem času pa pasji voh preizkuša tudi na tekmovanjih. Eno takšnih je tekmovanje šolanih psov v sledenju, na katerem sta poleg pasjega voha na preizkušnji tudi zbranost in znanje – tako psa kot vodnika.

Na tekmovališču, ki je običajno travnik ali njiva, tako imenovani polagalec ustvari sled, dolgo 1800 korakov, in na njej pušča predmete (sedem kosov) iz različnih materialov, ki se navzemajo vonja. Da bi bila naloga še težja, po dveh urah in pol prvotno sled križa druga oseba, ki ji v žargonu pravijo 'križač'. Šele tri ure po tem, ko je bila sled 'položena', pa se ob spremstvu lastnika po njej napoti tekmovalni pes, ki ji poskuša čim natančneje slediti in pri tem nakazati čim več predmetov.

"Takšnega uspeha nismo pričakovali in je bil popolno presenečenje. Oba s Tomažem sva bila namreč prvič na svetovnem prvenstvu v sledenju, zato bi bili zadovoljni že s pozitivnimi rezultati," pravi Gradišar. Pozitivni rezultat v tem športu pomeni, da tekmovalec skupno zbere vsaj 70 točk. Vsaj toliko jih morata namreč zbrati oba tekmovalca, da njun seštevek sploh šteje za ekipni rezultat. Režonja je prvi dan zbral 98, drugi dan pa 93 točk. Gradišar pa je v prvem dnevu zbral 97, v drugem pa 90 točk od stotih možnih. Veselje v slovenski ekipi, ki sta jo poleg tekmovalcev sestavljala še vodja reprezentance Sašo Cvek in njegov pomočnik Marjan Zupanič, je bilo seveda precejšnje.

Vloženega veliko časa in truda

Šolanje psa za tako zahtevne naloge namreč traja več let, pri tem pa so v veliko pomoč tudi izkušnje, ki jih imata oba tekmovalca precej. "Zagotovo je za takšen rezultat treba imeti dobrega psa. Aura je talent za sledenje kazala že ves čas, pripravljal pa sem jo skoraj vse njeno življenje, osem let. Potrebnega je veliko dela in tudi nekaj sreče, da ti uspe kaj takšnega," pravita tekmovalca. "En trening zahteva kakšne štiri ure, s psicama pa opraviva od sto do 150 takšnih treningov letno, kar pomeni dva ali tri tedensko. Ob tem moraš imeti na razpolago še polagalca sledi," pojasnjujeta tekmovalca, ki se ob tem zahvaljujeta svojima pomočnikoma (polagalcema) Marjanu Zupaniču in Tonetu Smoletu, vodji reprezentance Sašu Cveku, vsem lastnikom zemljišč, ki jim dovolijo trenirati in Komisiji za šolanje pri KZS, brez katerih takšnega uspeha ne bi bilo.

Za naslov svetovne prvakinje sta bili nagrajeni tudi psici, ki se najbolj razveselita priboljška ali igrače. "Psi ne komplicirajo, hitro so zadovoljni," dodajata sogovornika.