ZDA z današnjim dnem uvajajo višje carine na uvoz jekla in aluminija za EU, Mehiko in Kanado. Carine na jeklo bodo 25-odstotne, na aluminij pa 10-odstotne, uveljavljene pa bodo danes ob polnoči po lokalnem času na vzhodni obali ZDA.
Tožba pri Svetovni trgovinski organizaciji?
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v četrtek napovedal vložitev tožbe pri Svetovni trgovinski organizaciji. "ZDA nam ne dajejo druge izbire," je komentiral. "To je slab dan za svetovno trgovino," je dodal.
Ameriški minister za trgovino Wilbur Ross v četrtek ob napovedi carin ni povsem zaprl vrat pogajanjem. "Veselimo se nadaljevanja pogajanj z Mehiko in Kanado na eni strani ter z Evropsko komisijo na drugi strani," je dejal. Po njegovih besedah je treba rešiti še kar nekaj problemov.
EU zahtevala, naj bo iz carin brezpogojno in trajno izvzeta
Evropska komisija se je z Washingtonom več mesecev prepirala glede napovedanih 25-odstotnih carin na uvoz jekla in desetodstotnih na uvoz aluminija.
Ameriški predsednik Donald Trump je uvedbo 25-odstotnih carin na jeklo in 10-odstotnih carin na aluminij in proizvode iz aluminija z argumentom zaščite nacionalne varnosti ZDA napovedal že marca.
EU se ni pustila izsiljevati in je zahtevala, naj bo iz carin brezpogojno in trajno izvzeta. Šele takrat bi lahko govorili o morebitnih trgovinskih olajšavah za ameriško gospodarstvo. Ross je o tem dejal: "Nismo bili pripravljeni, da bi izpolnili to zahtevo."
ZDA so kot alternativo carinam ponudile določitev zgornje meje izvoza jekla in aluminija, kar bi imelo po navedbah ameriškega ministrstva za trgovino enak učinek na želeno večjo proizvodnjo ameriške jeklarske industrije kot carine. Takšna ureditev že velja denimo z Avstralijo, Južno Korejo, Argentino in Brazilijo, ki so prav tako začasno izvzete iz carin. Za preostanek sveta veljajo carine že od 23. marca.
V EU več kot 500 tovarn
Evropska jeklarska industrija letno ustvari 170 milijard evrov prometa in neposredno zaposluje 320.000 ljudi, ki vsako leto proizvedejo povprečno 170 milijonov ton jekla. Več kot 500 tovarn v 22 državah EU posredno delo omogoča še več milijonom Evropejcem, kažejo podatki združenja evropskih jeklarjev Eurofer.
V Impolu razočarani nad odločitvijo ZDA za uvedbo carin
Carine na jeklo in aluminij bodo v Sloveniji neposredno prizadele skupino Sij in bistriški Impol, ki oba izvažata v ZDA. V največjem slovenskem predelovalcu aluminija - bistriški skupini Impol - so razočarani nad odločitvijo ZDA, da s 1. junijem uvajajo višje carine na uvoz jekla in aluminija tudi iz držav EU. Kot so povedali v podjetju, ki skoraj 95 odstotkov svojih izdelkov proda na tuje trge, bo to imelo negativen učinek na njihove prihodke.
"Učinek uvedenih carin bo povečal pritiske na evropskem trgu, saj lahko pričakujemo, da bodo evropski proizvajalci in proizvajalci iz tretjih držav tukaj iskali dodatne priložnosti," so danes pojasnili v skupini pod vodstvom Jerneja Čokla, kjer upajo, da se bo EU ustrezno odzvala in tudi sama sprejela ukrepe, s katerimi bo zaščitila evropske proizvajalce.
Kot so dodali, so letos izvoz v ZDA precej povečali, saj so na tamkajšnji trg prodrli tudi z valjanimi izdelki, medtem ko so v preteklosti v ZDA izvažali samo stiskane izdelke. S kupci že imajo sklenjene pogodbe, kar jim sicer prinaša določeno stabilnost, vendar lahko pričakujejo pritiske na spremembe pogojev poslovanja.
Impol je lani ustvaril skoraj 667 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za dobro petino več kot leto pred tem. Na ameriškem trgu so lani od tega ustvarili 1,5 odstotka vseh prihodkov, sicer pa je njihov največji trg EU. Več kot tretjino prihodkov so ustvarili v Nemčiji, skoraj 15 odstotkov v Italiji, pred Slovenijo pa je bila s 5,8 odstotka lani še Češka.
Skupina Sij si prizadeva za izvzetje določenih vrst jekel iz carin
V Slovenski industriji jekla (Sij) po uvedbi 25-odstotnih carin na uvoz jekla v ZDA nadaljujejo z že prej začetimi prizadevanji za izvzetje posameznih vrst jekel skupine Sij. Opozarjajo, da bo ukrep poleg proizvajalcev v EU prizadel tudi porabnike v ZDA. S svojimi največjimi ameriškimi strankami že iščejo rešitve za porazdelitev dodatnega bremena.
V skupini Sij, ki je v letu 2017 v ZDA ustvarila 67,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja devetodstotni delež prihodkov od prodaje v jeklarski dejavnosti, so z aktivnostmi za izvzetje določenih vrst jekel začeli že marca letos ob prvih napovedih uvedbe carin na uvoz jekel v ZDA. Hkrati so se od takrat zavzemali tudi za izvzetje EU kot celote.
Po uvedbi 25-odstotnih carin na uvoz jekla v ZDA tako v skupini Sij nadaljujejo s prizadevanji za izvzetje posameznih vrst jekel. "Prek svoje hčerinske družbe v ZDA smo oddali obrazce za izvzetje tistih jekel, za katere vemo, da se v ZDA ne proizvajajo oz. se proizvajajo v omejenih količinah ali pa ne dosegajo zahtevane ravni kakovosti. Pri izpolnjevanju obrazcev za izvzetje jekel informacijsko podpiramo in pomagamo tudi našim kupcem v ZDA, ki prošnje za izvzetje oddajajo v svojem imenu," je pojasnil član uprave skupine Sij Tibor Šimonka.
Ukrep bo namreč po pojasnilih Šimonke prizadel ne le proizvajalce jekel v EU, temveč tudi porabnike v ZDA, saj proizvodov, ki jih v ZDA izvaža tudi skupina Sij, domači jeklarji ne proizvajajo oziroma jih v omejenih količinah.
Sij je od vseh večjih porabnikov pridobil tudi uradne obrazložitve, zakaj predlagajo, da se Sijeva jekla izvzamejo, in jih uporabil kot dodatek oddanim prošnjam za izvzetje.
Z največjimi ameriškimi strankami, ki so partnerji Sija že vrsto let, iščejo tudi rešitve v smeri porazdelitve dodatnega bremena stroška carin skozi ustrezne dvige prodajnih cen, je pojasnil Šimonka.
Ob tem opozarja še, da bodo količine, ki jih dolgoročno lahko izgubijo na trgu ZDA, primorani nadomeščati tudi s prodajo na druge trge, predvsem v EU, kjer pa pričakujejo še dodatne pritiske zaradi preusmerjanja presežkov na evropski trg, ter na Bližnjem vzhodu in deloma tudi v Aziji.
"Naši naslednji koraki bodo odvisni tudi od zaščitnih ukrepov za jeklarsko industrijo, ki naj bi jih EU sprejela v bližnji prihodnosti," je napovedal Šimonka.
AmCham Slovenija: Ameriška uvedba carin grožnja za delovna mesta in trgovinski sistem
V Ameriški gospodarski zbornici v Sloveniji (AmCham Slovenija) so razočarani nad odločitvijo ZDA, da uvedejo 25-odstotne carine na uvoz jekla iz EU in 10-odstotne carine na uvoz aluminija. V tej potezi, ki je po njihovem prepričanju neupravičena, vidijo grožnjo za delovna mesta in svetovni trgovinski sistem.
V AmCham Slovenija so prepričani, da bodo tovrstni enostranski ukrepi, h katerim se je zatekla administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa, negativno vplivali na odnose med dolga leta najmočnejšima svetovnima zaveznicama in izzvali povračilne ukrepe, ki sta jih EU oziroma Evropska komisija že napovedali. Več o odzivu unije bo danes novinarjem povedala pristojna komisarka Cecilia Malmström.
V AmCham Slovenija so v vsakem primeru zaskrbljeni zaradi škode, ki jo bo taka odločitev povzročila za čezatlantske gospodarske tokove, prav tako pa jih skrbi negativen vpliv na delovna mesta, naložbe in varnost.
Prepričani so tudi, da EU izpolnjuje vsa merila, določena za trajno oprostitev, saj nikakor ne ogroža ZDA na področju nacionalne varnosti, kar je bil argument Trumpove administracije za uvedbo tega protekcionističnega ukrepa.
Ta poteza po oceni zbornice ogroža tudi svetovni trgovinski sistem, zato upajo, da bosta strani trezno sodelovali pri takojšnjem zmanjševanju napetosti. EU in ZDA bi morale, tako v AmCham Slovenija, sodelovati pri reševanju temeljnega vprašanja globalne presežne zmogljivosti ter tudi pri obravnavanju nepoštenih trgovinskih praks tretjih držav in izboljšanju delovanja Svetovne trgovinske organizacije.
Ker čezatlantsko trgovanje predstavlja največji svetovni trg in podpira 15 milijonov delovnih mest na obeh straneh velike luže, je razumevanje pomembnega partnerstva ključno za stabilnost v svetu, so še zapisali v zbornici.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.