Državni okrožni tožilec Gorazd Fišer ne pričakuje, da bo sodni senat obtoženim Darku Njavru, Robertu Suhadolniku, Simonu Krejanu in Andreju Podbregarju izrekel kazen, pa čeprav kazenski zakonik za dejanje, zapisano v obtožnici, predvideva od treh mesecev pa do pet let zapora. Pričakuje njihovo pogojno obsodbo, saj so bili že tako v zadnjih letih zaradi stalnega prikazovanja v medijih dovolj kaznovani. "Vendar morajo vedeti, da obtoženi s tem, ko so civilni osebi Milanu Smolnikarju na grozovit način odvzeli prostost, niso ravnali pravilno," še pravi Fišer, ki meni, da je glavni akter dogodkov, povezanih z zadevo Depala vas, pravzaprav nekdanji obrambni minister Janez Janša.
Fišerju se tudi ne zdi presenetljivo, da je precej obtožb zoper Janšo zavrgla prav "neodvisna" Barbara Brezigar, sedaj vrhovna državna tožilka, ki se po besedah Fišerja "trenutno gre civilne iniciative". Prav Barbara Brezigar je avgusta 1997 kot neutemeljene zavrgla kazenske ovadbe zoper domnevne "akterje" v Depali vasi, ki so na protipraven način odvzeli prostost Smolnikarju, ker naj bi šlo v ozadju tega dogajanja za delovanje policije v politične namene. Fišer je omenjeno potezo Brezigarjeve ocenil kot "žalostno obdobje slovenskega tožilstva".
Dogodek v Depali vasi je Janšo sicer prikrajšal za ministrski stolček na obrambnem ministrstvu, za to pa sedaj išče Janša krivca, češ da je prišlo pred devetimi leti do načrtnega delovanja policije za njegovo zrušitev. Fišer meni, da bi moral za to Janša krivdo iskati pri sebi. Leta 1988 se je Janša znašel v zaporu zaradi izdaje vojaške skrivnosti, pravi Fišer, šest let kasneje pa se je "podpisal" pod kazensko ovadbo zoper Milana Smolnikarja za dejanje, ki pa ga Smolnikar ni mogel storiti, je sodni senat nagovoril Fišer. Dokumentacija, ki so jo našli na sovoznikovem sedežu Smolnikarjevega avta, je bila Smolnikarju podtaknjena po tem, ko mu je bila protipravno odvzeta prostost, je prepričan Fišer. Dokazov za to trditev je precej: dokumenti npr. niso bili zmečkani, na njih pa ni bilo ostankov stekla. Poleg tega pa tudi nobeden izmed dokumentov ni imel narave tajnosti oz. "delovanja proti varnosti države", kot so trdili obtoženci in obramba.
Fišer je znova poudaril, da je Smolnikar v svojem pričanju 21. marca govoril resnicoljubno in da v času aretacije ni poskušal zbežati, kot trdi obramba, pa tudi pretirano branil se ni. Pravzaprav sploh ni šlo za aretacijo, pravi Fišer, ampak za protipravni odvzem prostosti, in to na grozovit način: prisotno je bilo trpljenje oškodovanca, atentatorji pa so ob odvzemu prostosti Smolnikarju uživali. Fišer je tudi zanikal namigovanja obtožbe, češ da je bil Smolnikar vohun, nastopač in tat.
Obramba je nasprotovala Fišerjevim besedam
Zagovornik Njavra Jože Hribernik je govor ocenil kot dodatno diskreditacijo Janeza Janše in Barbare Brezigar, politični proces pa je očitno služil političnim interesom. Sicer pa je Hribernik prepričan, da se je Fišerju obtožba "popolnoma sesula", zato je pričakoval njen umik. Ker se to ni zgodilo, je obtožbo spet zavrnil kot neutemeljeno in ponovil, da je bil Smolnikar v času aretacije vohun, ki se je aretaciji na vse pretege upiral, aretacija pa je bila izvedena v najkrajšem možnem času. Edini dokaz tožilstva v tej zadevi je pričanje Smolnikarja, "brezposelnega nastopača, ki se je vozil naokrog z ukradenim avtomobilom in bil za denar pripravljen storiti vse". Hribernik je podobno kot ostali odvetniki še enkrat ponovil, da je Smolnikar v svojem pričanju lagal; nihče mu ni grozil in ga tepel, nenazadnje je utrpel le lažje telesne poškodbe.
Tudi odvetnik Roberta Suhadolnika Miha Velkavrh je precej kritiziral 12 strani dolgo obtožbo, zlasti pa "politični" zaključni Fišerjev govor. V podrobnosti je Velkavrh v govoru dokazoval nedolžnost njegove stranke in obrazložil, da ni moglo priti do grozovitega načina odvzema prostosti Smolnikarju, saj je to lahko storjeno le naklepno, v omenjenem primeru pa tega ni bilo. Tudi zagovornik Simona Krejana Samo Jeraj je prepričan, da v postopku ni bil dokazan protipravni odvzem prostosti oškodovancu, zlasti pa ne na grozovit način. Sicer pa je zadeva Depala vas največ koristi prinesla prebivalcem male vasi, ki je v preteklih devetih letih postala najbolj razvpita in znana slovenska vas, je prepričan Jeraj. Zagovornik Andreja Podbregarja Jože Ilc - Podbregar sicer ni bil prisoten na današnji obravnavi - pravi, da v obrambo, da zadeva Depala vas ni vsakdanja zadeva, priča tudi število dokumentov, ki jih je našla in s katerimi se ukvarja parlamentarna komisija za nadzor nad delom obveščevalno-varnostnih služb.
