Tožilec Jože Kozina je v sojenju zaradi domnevno nezakonite prodaje delnic Istrabenza za nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota in nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja predlagal po osem let zapora ter plačilo 35.000 evrov stranske denarne kazni.
Kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo delnic Istrabenza, sta poleg Šrota in Bavčarja obtožena še nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski in nekdanji Istrabenzov svetovalec Kristjan Sušinski. Za prvega tožilec predlaga štiri leta in šest mesecev, za drugega pa pet let zapora. Tudi onadva bi morala po tem predlogu plačati 35.000 evrov stranske denarne kazni.
Kar zadeva protipravno pridobljene premoženjske koristi, tožilec predlaga, da Bavčar vrne 21 milijonov evrov, Kristjan Sušinski pa 3,5 milijona evrov, za kolikor naj bi oškodovala Istrabenz.
Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov, del dobička pa naj bi namenili tudi za provizijo Sportini.
Pivovarna je bila po mnenju tožilstva z omenjenim poslom oškodovana za 25,4 milijona evrov, kolikor od obtoženih s premoženjskopravnim zahtevkom terja tudi uprava Pivovarne Laško.
Prijavil jih je Janković
Tožilstvo obtoženim očita kazniva dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter pranja denarja.
Po mnenju tožilca je bila na obravnavi krivda obtožencev dokazana. V sklepnem govoru je poudaril, da so se očitana kazniva dejanja zlorabe položaja in pranja denarja odvila po skrbno načrtovanem scenariju na lokacijah v Ljubljani in Laškem.
"Tekom sojenja je bilo nesporno ugotovljeno, da so bile z izključnim namenom prikritja povezave med Pivovarno Laško in Kristjanom Sušinskim ter Bavčarjem uporabljene kar tri družbe – Plinfin, Microtrust in Sportina," je dejal Kozina. Z nezakonito prodajo so, kot je poudaril, Pivovarno Laško oškodovali za 25,4 milijona evrov.
Junija 2008 je na vrhovno državno tožilstvo v zvezi s tem na tožilstvo prispela prijava ljubljanskega župana Zorana Jankovića, urad za preprečevanje pranja denarja pa je preiskoval denarne tokove med Bavčarjem in Kristjanom Sušinskim, je začetek preiskovanja sporne prodaje delnic opisal tožilec.
Po njegovem mnenju je ključno, da je moral Šrot po navodilu drugih obtoženih za zaščito njihovega interesa skriti obe opcijski pogodbi o prodaji delnic. S takšnim ravnanjem naj bi želel prikriti neugodne povezave med družbo, ki jo je zastopal, ter Kristjanom Sušinskim in Bavčarjem, je poudaril Kozina.
"Jasno je, da Pivovarna Laško od tega ni imela nobene koristi. Sta pa jo imela Bavčar in Kristjan Sušinski," je ocenil tožilec. Poudaril je, da je bila istega dne, kot so se sklenile antedatirane pogodbe o prodaji delnic Istrabenza, sklenjena tudi tripartitna pogodba o prodaji delnic Mercatorja.
Nastja Sušinski pa je v imenu družbe Microtrust podpisal obe opcijski pogodbi in bil s tem po mnenju tožilca naklepno pomagal pri kaznivem dejanju pranju denarja. "Šrotu je dal na voljo družbo Microtrust za izvršitev koristi," je njegovo vlogo opisal Kozina.
Zagovornika predlagajo oprostilne sodbe
Povsem drugačen pogled na zadevo kot tožilec pa imajo zagovorniki obtoženih. Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki zagovarja Šrota, je v sklepnem govoru dejal, da zadeva predstavlja nekakšen "boj proti tajkunom". Opozoril je, da so bili ključni dokazi nedvomno pridobljeni nezakonito in s kršitvijo temeljnih človekovih pravic. Listine o prodaji delnic Istrabenza, ki jih je v ovadbi poslal Janković, so bile, kot je ocenil odvetnik, gotovo pridobljene nezakonito.
Po mnenju obrambe Šrotu ni mogoče očitati protipravnega dejanja, s katerim naj bi oškodoval Pivovarno Laško. Obtožba je, kot je ocenil Kovačič Mlinar, po njeni zadnji spremembi nejasna. "Temeljni namen Boška Šrota je bil, da pivovarni pridobi korist. Vse ostalo ga ni zanimalo," je poudaril. Ponovil je, da je Pivovarna Laško iz domnevno spornega posla prodaje delnic dobila korist in ni bila oškodovana.
Odvetnik Marko Bošnjak, ki zagovarja Bavčarja, pa je poudaril, da je temeljno vprašanje, ali je Šrot s prodajo delnic zlorabil položaj. "Tožilec v obtožnici ni navedel, kakšno naj bi bilo skrbno in vestno ravnanje," je dejal. Zato bi sodni senat po njegovem mnenju za obtožene moral izreči oprostilno sodbo. Bošnjak je tudi poudaril, da so se zoper Bavčarja in Šrota izvajali prikriti preiskovalni ukrepi, ki pa niso prinesli nikakršnih rezultatov. "Tožilec tudi nikoli ni pojasnil, kako naj bi Bavčar in Kristjan Sušinski Šrota napeljevala h kaznivemu dejanju. Na neugotovljen način, torej," je poudaril.
Odvetnica Varja Holec, ki zagovarja Kristjana Sušinskega, je dejala, da je dokazni postopek popolnoma ovrgel očitke iz obtožnice. Opozorila je, da tožilec pri očitanih kaznivih dejanjih "Kristjana Sušinskega in Bavčarja meče v isti koš" in ne pove, kaj naj bi storil eden in kaj drugi. Glede očitka, da naj bi Kristjan Sušinski napeljeval Šrota h kaznivemu dejanju, je poudarila, da ga ta sploh ni poznal.
Odvetnik Luka Podjed, ki zagovarja Nastjo Sušinskega, je izpostavil pomen vložene kazenske ovadbe s strani Jankovića. "Gre za listine, ki jih ni mogel dobiti navaden občan, temveč le s pomočjo državnih organov," je poudaril. Ker je podan razumen dvom o zakonitosti dokazov, bi ti po njegovem mnenju morali biti izločeni. Dodal je, da družba Microtrust nikakor ni bila slamnata družba, kot to očita tožilec.
KOMENTARJI (310)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.