Zakon, ki je uvrščen na septembrsko sejo DZ za sprejem po nujnem postopku, po mnenju organizatorjev shoda namreč razbija in na hitro privatizira SŽ. Shoda se je po napovedih organizatorjev udeležilo 2200 ljudi. Organizatorji so na shodu sprejeli posebno resolucijo. Podpisniki v njej parlament pozivajo, naj zavrne vladni predlog zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja SŽ, ki je že uvrščen na dnevni red septembrske seje DZ za sprejem po nujnem postopku. Pred sprejetjem zakona naj bi opravili širšo nacionalno razpravo o celoviti prometni politiki v Sloveniji in statusu železniškega prometa, udeleženci shoda pa so se med drugim zavzeli za ohranitev SŽ kot enovitega podjetja ter privatizacijo družbe kot celote.
"To ni sanacija, to je demontaža SŽ," je v svojem nagovoru udeležencem shoda poudaril predsednik sveta delavcev SŽ Silvo Berdajs. Izrazil je dvom v resne namene vlade za sanacijo SŽ, saj vlada kot predlagatelj zakona ne razmišlja o prevzemu posojil z državnim poroštvom, ki so jih SŽ morale najemati zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev. Po njegovih besedah vlada tudi ne razmišlja o prepotrebni posodobitvi SŽ, o klavrnem izvajanju nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture, o ureditvi dolgoročnega sistemskega financiranja storitev, ki jih morajo SŽ opravljati zaradi javnih koristi, ter o večinoma negativnih posledicah predlaganega razbitja sistema SŽ.
Na shodu, na katerem so sindikalisti poleg državnega vrha pogrešali predvsem novo upravo SŽ - udeležili pa so se ga nekateri poslanci SDS -, je Berdajs izpostavil, da bi morali s sanacijo SŽ nacionalnega železniškega operaterja usposobiti za enakovreden in konkurenčen boj na trgu. Vendar pa iz predloga zakona izhaja, da so v ospredju predvsem prevladujoči posamični interesi, razbijanje enotnosti SŽ in hitra privatizacija posameznih delov sistema, je dejal Berdajs.
Izrazil je ostro nasprotovanje poskusom, da bi sanacijo SŽ izpeljali "zgolj na hrbtih zaposlenih". Zaposleni niso nasprotniki nujnih sprememb, so pa nasprotniki nepotrebnih sprememb. Z obstojem SŽ je povezanih 50.000 ljudi, zato je "zloslutno," tako Berdajs, da v državi z redkimi izjemami ne želijo slišati mnenja zaposlenih, čeprav je socialni dialog eden od temeljev evropske države.
Delavski direktor v upravi SŽ Albert Pavlič pa je med drugim izpostavil ugotovitev, da v okviru nacionalnega interesa ni prostora za SŽ. "Neodgovorna politika države ni naključje, ampak načrtna, prefinjena in pokvarjena taktika, kako železničarje žejne prepeljati čez vodo," je med drugim dejal.
Opozoril je, da ključno izgubo SŽ prinaša obveznost izvajanja javnega potniškega prometa, za katero je država v zadnjih letih prepolovila subvencije. Poleg nerešenega sistemskega financiranja izgradnje in posodabljanja železniške infrastrukture je vlada v predlog zakona zapisala še obveznost plačevanja uporabnine. "Če je država za sanacijo Peka namenila sedem milijard tolarjev, bi morala primerjalno za SŽ nameniti 50 milijard tolarjev," je dejal Pavlič.
Medtem, ko se bo shoda udeležilo šest železniških sindikatov, pa štirih sindikatov na shodu ni bilo.
Sindikat železniškega prometa Slovenije, Sindikat delavcev železniške dejavnosti Slovenije, Sindikat vzdrževalcev lokomotiv Moste in Sindikat železniškega gradbenega podjetja Ljubljana namreč menijo, da zborovanja niso pravi način za rešitev železnic.
Kot je povedal predsednik sindikata delavcev železniške dejavnosti Srečko Hvauc, se štirje sindikati zavzemajo za "kontroliran način sprememb" in za nadaljevanje dialoga o reševanju SŽ, ki traja že dalj časa. Kljub temu, da se tudi sami povsem ne strinjajo z vsebino zakona, pa menijo, da zakon predstavlja okvir za spremembe, ki se morajo čim hitreje zgoditi.
