Potresna opazovalnica na ljubljanski univerzi je bila po prvi svetovni vojni podrejena seizmološkemu zavodu v Beogradu, kamor so po vojni odnesli večino instrumentov. Wiechertov dvokomponentni horizontalni astatitčni seizmograf z maso 200 kilogramov so nato nabavili konec leta 1925, v realki na Vegovi ulici pa je deloval 15 let.
Seizmograf je beležil bližnje in srednje oddaljene potrese. Zapis je bil na osajenem, 150 centimetrov dolgem papirju, dolžina minute pa je merila 15 milimetrov. Seizmogrami, ki so jih na obdelavo pošiljali v beograjski seizmološki zavod, so med vojno sicer izginili, začetek druge svetovne vojne pa je leta 1941 prekinil delovanje instrumentov na potresni opazovalnici.
Wiechertov seizmograf je po vojni znova začel delovati šele leta 1959, leto po zaključku gradnje Astronomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu. Seizmograf nemškega fizika je bil po zapisu Ujme prvi instrument nove potresne opazovalnice. Svojo življenjsko dobo je nato zaključil leta 1970.
Seizmograf Emila Johanna Wiecherta, ki se je rodil na današnji dan pred 160 leti, hranijo v observatoriju na Golovcu, kjer Agencija RS za okolje, sicer z modernejšimi napravami, še danes meri potresne aktivnosti. Senzorji so nameščeni v kleti stavbe na za to posebej izgrajenih stebrih, beležijo pa kratkoperiodne in dolgoperiodne potresne valove na velikih razdaljah. Potresna opazovalnica Ljubljana je del svetovnega omrežja.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.