To funkcijo bo zasedlo šest opazovalcev v EP, poleg njih pa bo Slovenijo zastopala tudi ena poslanka, in sicer Majda Širca (LDS), ki bo tako nadomestila njenega strankarskega kolega in sedanjega opazovalca Jelka Kacina. Evroposlanca iz vrst liberalne demokracije bosta še Ljubo Germič in Roman Jakič, SDS je predlagala Miho Brejca, NSi pa Alojza Peterleta. Evropski poslanec iz vrst ZLSD bo postal Feri Horvat, iz SLS pa Janez Podobnik. Razen edine slovenske evroposlanke so njeni preostali kolegi doslej že opravljali funkcijo opazovalca v EP.
Listi kandidatov, ki jo je državnemu zboru predlagala mandatno-volilna komisija, so nasprotovali poslanci opozicijske SNS. Tako je Sašo Peče znova opozoril na diskriminacijo treh najmanjših parlamentarnih strank, SNS, SMS in DeSUS. Ne glede na to, da imajo te tri stranke v državnem zboru 12 poslancev, pa v Evropskem parlamentu ne bodo imele niti enega svojega predstavnika, je bil kritičen Peče.
Nedavno novelirani zakon o volitvah evroposlancev sicer ne zahteva uravnotežene zastopanosti žensk in moških na listi kandidatov za "začasne" evroposlance, na junijskih volitvah pa na kandidatnih listah noben spol ne bo smel biti zastopan z manj kot 40 odstotki. Vsaka lista bo namreč morala biti sestavljena tako, da bo najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste. Liste kandidatov, na katerih omenjeno načelo ne bo spoštovano, bodo neveljavne, določa novelirani zakon o volitvah sedmih evroposlancev iz Slovenije. Izjema bodo lahko le tiste kandidatne liste, na katerih bodo uvrščeni le en ali le trije kandidati oziroma kandidatke. Če bodo na listi trije kandidati oziroma kandidatke, mora biti med njimi najmanj en predstavnik vsakega od spolov.
Sprejeta novela zakona o potrošniških kreditih
S 44 glasovi za in nobenim proti je državni zbor sprejel novelo zakona o potrošniških kreditih. Z novelo zakona naj bi dodatno zaščitili potrošnike kot ekonomsko šibkejše stranke. V razpravi so predstavniki poslanskih skupin izpostavili zlasti pomen sprejetja zakona v luči znane afere Orion, kjer so potrošniki plačevali visoke oziroma oderuške obresti in so zato prišli v nezavidljiv položaj. V nadaljevanju seje je državni zbor ratificiral še štiri mednarodne konvencije, sporazume in pogodbe. Tako je med drugim ratificiral finančno pogodbo med Slovenijo in Evropsko investicijsko banko (EIB) za železniške projekte.
Z novelo zakona o potrošniških kreditih se po eni strani oži krog izjem, ki so izvzete iz določb zakona, po drugi strani pa se širijo možnosti pristojnega organa, da zavrne vlogo za pridobitev dovoljenja za sklepanje potrošniških kreditov. Tako novela zakona na novo opredeljuje pojem potrošniške hipotekarne pogodbe, pri kateri je potreben notarski zapis. Ob tem pa novela določa tudi obveznosti notarja, ki opravlja takšen notarski zapis. Z novelo je poleg tega določena čista vrednost kredita, prepoveduje pa tudi možnost, da bi bil poleg bianco menice ali čeka, kredit zavarovan tudi z drugim plačilnim inštrumentom s podobnim učinkom.
Novela zakona o varnosti v železniškem prometu
Na drugi obravnavi novele zakona o varnosti v železniškem prometu se je zapletlo takoj po predstavitvah stališč poslanskih skupin. Poslanska skupina SLS je namreč vložila šest dopolnil, o katerih pa se bo na predlog predsednika odbora za infrastrukturo in okolje Branka Janca (LDS) opredelilo matično delovno telo. To naj bi se sestalo že v torek dopoldne, člani odbora pa se bodo tedaj opredelili tudi do predloga zakona o poslovni sanaciji Holdinga Slovenske železnice.
Sprejeli nacionalni energetski program
Državni zbor je opravil uskladitveni postopek o nacionalnem energetskem programu in ga s 45 glasovi za in sedmimi proti tudi sprejel.
Nacionalni energetski program (NEP) predvideva že leta 1999 sprejeti energetski zakon. Po besedah ministra za okolje, prostor in energijo Janeza Kopača energetski program sledi trem ključnim ciljem, zanesljivosti oskrbe z energijo in njeni konkurenčnosti ter okoljski usmerjenosti energetske politike. S tem pa naj bi Slovenija odgovorila na vse tri temeljne izzive energetske politike, kot je porast cen električne energije, ki je posledica liberalizacije trgov, različni električni mrki ter določbe kjotskega protokola in evropskih okoljskih direktiv. Na vse te izzive se mora slovenska energetika odzvati. Ob tem pa je energetski minister nanizal tudi nekaj konkretnih programov, ki bodo na podlagi danes obravnavane resolucije prejela dodatna finančna sredstva. Tako naj bi za programe za učinkovito rabo energije in obnovljivih virov energije na letni ravni povprečno namenili skoraj 7 milijard tolarjev. Za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje pa je že sedaj namenjenih 4,2 milijarde tolarjev in naj bi se z leti še povečevala.
Dostop do zaščitenih elektronskih storitev
Poslanke in poslanci so brez razprave opravili drugo obravnavo o pogojnem dostopu do zaščitenih elektronskih storitev, ki naj bi predstavljal ustrezno pravno podlago za boj zoper nedovoljen dostop do zaščitenih storitev televizijske in radijske radiodifuzije ter storitev informacijske družbe. Glede na to, da v okviru druge obravnave na zboru ni bilo vloženih dopolnil, bo državni zbor o zakonu dokončno odločal še na potekajoči izredni seji, predvidoma v petek. Kot je pokazala nedavna prva obravnava, večina poslanskih skupin kljub nekaterim pomislekom pozdravlja zakon, s katerim bi prepovedali izdelovanje, uvoz, razširjanje, prodajo, dajanje v zakup ali posedovanje prepovedanih t.i. piratskih dekodirnih naprav za brezplačni dostop do denimo plačljive televizije ali kakšne druge plačljive storitve.
