Še vedno na dveh bregovih

DZ je opravil prvo obravnavo drugega zakona iz t.i. paketa pokrajinskih zakonov, to je predlogu zakona o volilnih enotah za volitve v prve pokrajinske svete. Predlog zakona podpirajo koalicijskimi poslanci, medtem ko ga opozicijski zavračajo.

Žagar je uvodoma pojasnil, da želijo z omenjenim zakonom zagotoviti enakomerno porazdelitev volilnih enot. S tem bodo zagotovili tudi enakomerno zastopanost znotraj pokrajinskih svetov, je dodal. Ob tem je opozoril, "da ni mogoče med sabo primerjati števila volivcev volilnih enot med posameznimi pokrajinami". V pokrajinah, kjer je večja razdrobljenost občin, je tako vlada za volilne enote vzela meje občin, pri ostalih pokrajinah pa so vzeli meje četrtnih in krajevnih skupnosti, je še pojasnil Žagar.

Poslanec SDS Branko Marinič je prepričan, da gre za enega izmed zakonov,"na katerega pravzaprav legalno, legitimno izvoljeni predstavniki na nižjih nivojih lokalne samouprave niso imeli bistvenih pripomb". Zato predlog v poslanski skupini podpirajo, je poudaril.

Precej pripomb na zakon imajo v SD. Za Bojana Kontiča je problematična zastopanost svetnikov po posameznih pokrajinskih svetih. "V poslanski skupini socialnih demokratov menimo, da so volilne enote pripravljene tako, da se že vnaprej nekaterim občinam zagotavlja večje število predstavnikov oz. svetnikov v pokrajinskem svetu," je pojasnil. Pri tem je dodal, da se lahko celo zgodi, da bodo nekatere manjše občine ostale brez predstavnika. Kontič je še opozoril, da območja volilnih enot niso oblikovana v skladu z mnenji lokalnih skupnosti.

V poslanski skupini NSi menijo, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Je pa njihov poslanec Martin Mikolič napovedal, da bodo do druge obravnave preučili pripombe lokalnih skupnosti. V NSi si bodo prizadevali, da ne bi prihajalo do dominacije regionalnih središč na račun ostalega dela pokrajine, je še dejal Mikolič.

V poslanski skupini SLS so prepričani, da je število volilnih enot, število svetnikov po volilnih enotah, kot tudi skupno število svetnikov v pokrajinskih svetih primerno. Ocenjujejo tudi, da je predlagano število svetniških mest znotraj pokrajine po volilnih enotah približno enako. Tu in tam so sicer kakšna odstopanja, ki pa bi jih lahko v kasnejšem postopku prilagodili, je dejal poslanec SLS Marjan Drofenik.

Poslanec LDS Milan Petek je glede na nasprotovanje svoje poslanske skupine osrednjemu zakonu o ustanovitvi pokrajin menil, da je razprava o pričujočem zakonu brezpredmetna. Tudi ta zakon temelji na 14 pokrajinah in je zato "z našega zornega kota napačen", je pojasnil.

Nepovezani poslanec Sašo Peče je prepričan, da so razlike v številu prebivalcev med pokrajinami prevelike. "Iskreno mislim, da se norčuje tisti, ki bo potem rekel, da bosta ti dve pokrajini enakovredni, kar se tiče splošnih nalog, splošnega načina financiranja in v odnosu komunikacije z Vlado Republike Slovenije," je prepričan Peče.

Poslanska skupina DeSUS podpira zakon, čeprav opozarja na nedosledno določitev bolj enakih volilnih enot ali bolj izenačenega števila volivcev v posamezni volilni enoti. V Štajerski pokrajini bo denimo v eni volilni enoti izvoljen svetnik na 4300 volivcev, v drugi, na primer Savinjsko-Šaleški, na manj od 2000 volivcev. Take razlike bi kazalo pozneje bistveno ublažiti, je dejal Ivan Jelen.

Poslanec stranke Zares Vili Trofenik je zatrdil, da tako kot zakona o ustanovitvi pokrajin in zakona o volitvah v pokrajinah tudi zakona o volilnih enotah za volitve v prve pokrajinske svete ne nameravajo podpreti, saj je s prvima dvema povezan. Kot je še opozoril Trofenik, bodo rezultat zakona "bridka razočaranja", ker posamezna območja občin ne bodo imela zastopnikov v regionalnih svetih.

"Verjamem, da tudi ta zakon ne bo dobil potrebne podpore in prav je tako," je prepričan poslanec SNS Srečko Prijatelj. Obenem je ponovil nekatere kritike na račun pokrajinske zakonodaje kot celote.

Predstavnice madžarske narodne skupnosti Maria Pozsonec pa je poudarila, da je njena poglavitna skrb vključitev čim večjega števila predstavnikov narodnih manjšin v pokrajinske svete.

Bo ostala Primorska?

Na današnjem Zborovanju za Primorsko se je v Jamskem dvorcu zbralo okrog 200 ljudi. Prizadevanja civilne iniciative za ohranitev imena Primorska pri poimenovanju bodočih pokrajin so z govorom podprli tudi akademik Ciril Zlobec, predsednik Društva Tigr Marjan Bevk in Gojmir Lešnjak-Gojc.

"Namen je vzpodbuditi primorske in slovenske rodoljube, da podajo podporo naši legitimni in zgodovinski pravici, da ime Primorska postane poimenovanje bodočih pokrajin na Primorskem," je pojasnil Bevk, sicer tudi pobudnik za ustanovitev Civilne iniciative za Primorsko.

"Ne gre zgolj za poimenovanje pokrajine, ki ne bi že imela svojega imena, tu gre za brisanje imena, da bi se vsililo drugo ime. Gre za preimenovanje," je v svojem govoru še dejal Bevk in dodal, da so Primorci na to zelo občutljivi. "Ni daleč čas, ko so nam spreminjali celo lastna in krajevna imena," je še spomnil.

V zadnjih tednih je iniciativa v primorskih krajih organizirala vzorčno zbiranje podpisov za ohranitev imena Primorska, predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju so pretekli teden predali 14.231 podpisov, do danes pa naj bi jih po besedah Bevka zbrali okoli 17.000.

Svojo besedo je za ohranitev imena in pokrajine Primorska zastavil tudi akademik Ciril Zlobec. "To vprašanje - Primorska, ne-Primorska - ni samo samoljubno vprašanje Primorcev; jaz pravim, da je eminentno, eno glavnih nacionalnih vprašanj," je dejal Zlobec. "Če bi bila politika nacionalno ozaveščena, če bi gledala na dolgoročne razvojne interese nacionalnega preživetja, bi morala to pokrajino imenovati Primorska, Primorska, Primorska ..." je še dodal Zlobec.

Poslanci še o prenosu nalog v pristojnost pokrajin

Poslanke in poslanci so prešli še k prvi obravnavi zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin. Tudi pri zadnjem pokrajinskem zakonu, ki je na dnevnem redu današnjega dela zasedanja, se v koalicijskih poslanskih skupinah strinjajo, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Z opozicije pa je slišati pomisleke.

Žagar je uvodoma povedal, da so ta zakon dokončno lahko pripravili potem, ko so se dogovorili o vsebinah, ki se prenašajo z državnega na pokrajinski nivo. S tem zakonom se spreminja približno 50 zakonov, njegova priprava pa je bila glede na usklajevanja na medresorski ravni izjemno zahtevna.