Se sramujemo vojske?

Odbor DZ za obrambo je danes na pobudo poslanca SD Aurelia Jurija izmenjal stališča o izvedbi morebitne vojaške parade ob 15. obletnici osamosvojitve Slovenije. Minister za obrambo Karl Erjavec je članom odbora pojasnil, da je s predsednikom države, ki je javno nasprotoval takšnemu načinu praznovanja slovenske državnosti, "v korektnih odnosih", zato se ne strinja s tezo, da bi bil s predsednikom Drnovškom v sporu. Ministru Erjavcu se tudi ne zdi smiselna parada, če se predsednik države s tem ne strinja. Če bi parada pomenila, da bi se Slovenke in Slovenci razdruževali in ne združevali, parada ne bi imela nobenega pomena, je še med drugim dejal obrambni minister.

Čeprav so poslanci med na trenutke zelo polemično razpravo na odboru predlagali več sklepov, predsednik odbora Anton Anderlič (LDS) na koncu nobenega ni ponudil v odločanje.

Odbor bi moral ugotoviti, da ob nasprotovanju predsednika republike, ki je vrhovni poveljnik Slovenske vojske, ni primerno nadaljevati s pripravami na parado oz. bi morala vlada vse priprave na njeno izvedbo nemudoma ustaviti, je prepričan poslanec Juri, ki je Erjavcu sicer očital "javno prerekanje" z Drnovškom o paradi. Anderlič pa je menil, da je nedopustno, da se je predstavnica kabineta predsednika državnega zbora Barbara Medved Špiletič v koordinacijskem odboru za državne proslave strinjala s takšnimi načrti za izvedbo parado, čeprav za to od poslancev ni prejela pooblastila.

Na podlagi nedavnega pisma vodje poslanske skupine LDS je predsednik državnega zbora France Cukjati, po podatkih Anderliča, za petek sklical sejo kolegija predsednika parlamenta, na kateri naj bi predstavniki poslanskih skupin govorili tudi o vprašanju, kdo je v imenu državnega zbora sodeloval na sestankih koordinacijskega odbora za državne proslave, namenjenih praznovanju osamosvojitve, in kakšno stališče je zagovarjal in s strani koga je bil za takšno stališče pooblaščen.

Člani odbora iz vrst strank vladajoče koalicije so sicer predsedniku odbora očitali, da za razpravljanje o paradi na odboru ni nobene podlage in bi morali prepustiti odločitev tistim, ki so za to odgovorni, torej vladi oz. odboru za proslave. Robert Hrovat (SDS) je v odgovoru Anderliču navedel, da so se najprej v tem odboru za proslave vsi soglašali s parado, tudi predstavnik predsednika republike. Šele potem ko se predsednik države s parado ni strinjal, se je vlada takšnim načrtom odpovedala, dokončno odločitev o načinu sodelovanja vojske pa bo sporočila najkasneje mesec dni pred 25. junijem, dnevom državnosti.

Sicer pa je osebno mnenje poslanca koalicijske SDS, da je parada ustrezen način praznovanja takšne obletnice in bi lahko bila prva predstavitev, sedaj poklicne, Slovenske vojske na takšen način slovenski javnosti. "Obnašamo se, kot da bi se sramovali te vojske," je še prepričan koalicijski poslanec. Podobno stališča ima tudi njegov strankarski kolega Stane Pajk, ki bi mu bila kot veteranu vojne za Slovenijo parada v čast, pokazali pa bi tudi, da smo ponosni na Slovensko vojsko. Po mnenju Pajka stroški tudi niso pravi razlog, da ne bi bilo parade.

Enako razmišlja Josip Bajc (SLS), saj bi lahko ob paradi Slovenska vojska pokazala, kar ima, odboru pa je v razmislek predlagal, naj se dorečejo protokolarna pravila, da ne bi tudi v prihodnje prihajalo do nejasnosti o pristojnostih članov koordinacijskega medresorskega odbora za države proslave. Miha Butara iz Zveze slovenskih častnikov pa je menil, da bi vsekakor kazalo urediti pravila in določiti ob katerih priložnostih bi kazalo pripraviti parade. Že na začetku je Zmago Jelinčič (SNS) nasprotnikom parade očital, da se sramujejo slovenske vojske in da so nasprotovali osamosvojitvi in pomagali takratni JLA, čemur je Aleš Gulič (LDS) oporekal, saj kot aktivni udeleženec osamosvajanja Slovenije sam ni naklonjen paradi.