
Na Uradu za enake možnosti opozarjajo, da položaj žensk in moških kljub zakonsko določeni enakopravnosti še daleč ni primerljiv. Tako ženske v Sloveniji kljub povprečno višji izobrazbi zasedajo manj odgovorna in slabše plačana delovna mesta, več jih je brezposelnih, so pogosteje izpostavljene revščini, opravijo več gospodinjskega dela in večkrat negujejo otroke. Eno od področij, s katerim z vidika enakosti spolov v Sloveniji nikakor ne moremo biti zadovoljni, je zastopanost žensk v politiki. S 13-odstotnim deležem žensk v parlamentu se namreč umeščamo na sam rep držav Evropske unije in v zadnji del svetovne lestvice.
Ministrici Irmi Pavlinič Krebs je delo v politiki izziv in odgovornost

Ministrica za kulturo Majda Širca je spomnila na dogodek, ki ga je doživela kot poslanka. ''Ko si je pred ne tako davnimi leti poslanec Pavel Rupar dovolil v parlamentu mene in kolegico poslanko poslati na pregled mednožja, me je pravzaprav najbolj šokiralo, ne to, kdo jo je izrekel, temveč to, da ga skoraj ni bilo korenjaka, ki bi poslancu povedal, kar mu gre.'' Upa, da se kaj takega danes ne bi več zgodilo. Danes je resor, v katerem dela, ''dobesedno Mesto žensk. Večino pomembnih institucij NUK, Moderna galerija, Narodna galerija, Muzej novejše zgodovine in tako dalje vodijo ženske. Ne zato, ampak kljub temu, ker so ženske. Strokovnjakinje in močne osebnosti. Odsev našega dela, pri katerem nas vodi strokovnost, volja, delavnost, vztrajnost,'' je poudarila.
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs: ''Angažiranost v politiki razumem predvsem kot strokoven izziv in veliko odgovornost. Verjamem, da večino žensk, ki vstopimo v politiko, vodijo prav strokovni izzivi. Svoj angažma v politiki zato štejem tudi kot priložnost, da ženske na odgovornih položajih ostalim ženskam pokažemo, da se je vredno politično angažirati, prevzemati odgovorne dolžnosti in s tem soodločati o naši skupni sedanjosti in prihodnosti."

Notranja ministrica Katarina Kresal se zaveda, da "čeprav živimo v informacijski dobi, se veliko žensk danes še vedno ukvarja s temeljnim problemom, kako uskladiti svoje službene obveznosti s skrbjo za družino. Problemi nastajajo tako zaradi neenake razdelitve domačega dela med spoloma kot tudi zaradi nezadostnih sistemskih ukrepov, ki bi ženskam olajšali zagotavljanje pomoči na domu, varstvu otrok, fleksibilni obliki zaposlitve in podobno.''
Po njenem mnenju se to odraža tudi pri zastopanosti žensk v politiki, ''kjer ni opaznega napredka in kjer poleg sistema kvot očitno potrebujemo še dodatne mehanizme, ki bodo ženskam omogočali, da bodo izvoljene na pomembnejše položaje. Najpomembnejša pa je zagotovitev politične kulture, ki bo presegla predsodke in stereotipe o ženskah ter kjer pomemben zgled dajejo tudi politiki. Nekateri žal tudi z velikokrat skrajno šovinistično retoriko."

Ministrica za lokalno samoupravo in regionalno politiko Duša Trobec Bučan ugotavlja, da se večina žensk v političnem, pretežno moškem svetu, ne želi izpostavljati. ''K takšnemu odnosu prispeva tudi dejstvo, da marsikatera ženska nima možnosti usklajevati družinskih obveznosti in kariere, mnogih pa politika niti ne zanima.'' Opozarja, da v času recesije in pesimistično-kritičnega odnosa do politike motivacija žensk za dejavno udejstvovanje v tem poklicu žal še slabi.
Meni, da lahko uravnotežena udeležba obeh spolov v procesu odločanja bistveno doprinese h kakovosti odločitev. Ministrice imajo danes v okviru tako imenovanega mentorskega dne posebno priložnost za predstavitev svojega dela in motivacijo zanj. ''Tako je pri opravljanju mojih obveznosti navzoča študentka Fakultete za humanistične študije iz Kopra, s katero bom med drugim delila tudi svoje izkušnje ženske v politiki."
Poslanka Alenka Rihter: Uveljavimo prednost 'biti ženska'

Poslanka SD Andreja Rihter se zaveda, da številne raziskave žal še vedno kažejo na neenakopravnost žensk v slovenski družbi. ''Zaskrbljujoč je podatek sicer z že dolgo zgodovino, da ženske za opravljanje enakega dela prejemajo manjše plačilo v primerjavi z moškimi. Se pa vendarle kažejo določene spremembe na področju delitve družinskih del, kjer postaja, denimo kuhanje ali skrb za otroka, trendovsko, moško opravilo.'' Pri svoji karieri se ni soočala s težavami samo zato, ker je ženska. ''Je pa res, da se premalo zavedamo, da biti ženska pomeni imeti prednost. Uveljavimo jo,'' poziva.
Poslanka SD Julijana Bizjak Mlakar opaža, da je v naši družbi še veliko neenakosti med spoloma, o čemer ''zgovorno govorijo statistični podatki, ki kažejo, da so najbolj socialno ogrožene matere samohranilke in samske ženske, starejše od 65 let. Vsaka peta ženska izmed slednjih je v letu pred gospodarsko krizo živela pod pragom revščine.''

Opozarja, da bi se morali zamisliti tudi zaradi nizke udeležbe žensk v politiki in med menedžerji. ''Morda je to razlog, da so naši zakoni pogosto luknjičavi, neživljenjski in premalo socialno občutljivi. Ženske so običajno bolj natančne, pogosto se bolj kot moški zavedajo, da je treba poskrbeti tudi za najbolj ranljive skupine prebivalstva, kot gospodarstvenice pa so tudi po tujih izkušnjah bolj previdne pri prevzemanju finančnih tveganj, ki so povzročila gospodarsko krizo. Seveda so tudi med ženskami izjeme.''
Zaveda se, da je v praksi tako, da imajo moški večinoma prednost pri službah ''in tudi v večini strank se na izvoljiva mesta laže 'prerinejo' moški kot ženske. Ženska, ki pride pri nas na vodilna mesta, mora imeti običajno ali zveze ali pa mora biti nekajkrat bolj sposobna od večine moških kolegov, ki jim mesta padejo kar sama od sebe. Vendar brez skupnih prizadevanj obeh spolov za enake možnosti med spoloma ne bodo izkoriščeni vsi potenciali v družbi, ki jih imata oba spola in bo napredek v družbi manjši, kot bi bil sicer.''
Poslanka SDS Alenka Jeraj se zaveda, da so ženske v Sloveniji formalno enakopravne z moškimi. ''Dejstvo pa je, da ženske več časa porabimo za družinska opravila in skrb za družino, da smo, ne samo v Sloveniji, slabše plačane za enako delo kot moški kolegi, da imamo manj prostega časa kot moški. Malo žensk je na vodstvenih mestih v gospodarstvu, pa tudi v politiki, čeprav ženske hitreje diplomirajo in so po raziskavah uspešnejše študentke od moških.''

Za izboljšanja stanja je bila sprejeta pozitivna zakonodaja - Zakon o uravnoteženi zastopanosti obeh spolov, volilna zakonodaja, ki določa kvoto za oba spola ... ''Premalo pa smo naredili pri razbremenitvi žensk in boljši usklajenosti družinskega in poklicnega življenja.'' Za bolj aktivno politično udejstvovanje žensk je potrebna tudi pozitivna družbena klima, ki se le počasi spreminja, ugotavlja. ''Sama sem bila v taki situaciji leta 2004, ko sem prvič kandidirala za poslanko. Moški in ženske, pa ne le v stranki, so se čudili, kako bom jaz poslanka, kaj bom delala. Pred tem je bil poslanec iz našega območja moški, danes župan Občine Ig Janez Cimperman.''
Sicer pa ni imela težav, ker je politično pot začela na lokalnem nivoju, nadaljevala na državnem nivoju v podmladku stranke - Slovenski demokratski mladini, ki sem jo dva mandata vodila kot predsednica, nato pa kot poslanka. ''Da pomagam ženskam, da se odločijo za delo v politiki in da izmenjujemo izkušnje, sem od leta 2009 predsednica Ženskega odbora SDS.''
V Beli krajini tri županje

Poslanka SD in metliška županja Renata Brunskole meni, da so ženske v Sloveniji enakopravne, o čemer pričajo tudi lokalne volitve v Beli krajini. ''V letu 2006 sem bila kot prva ženska v zgodovini Metlike in Bele krajine izvoljena za županjo Metlike, na zadnjih lokalnih volitvah v letu 2010 pa smo ženske županje v vseh treh belokranjskih občinah, zatorej lahko rečem, da smo ženske v Beli krajini in v Sloveniji zagotovo v enakopravnem položaju.''
Na vprašanje, ali se je kdaj soočila s težavo, samo ker je ženska, je odgovorila: ''Na prvem sestanku županov pred petimi leti so moški kolegi župani, ki so bili že več mandatov župani, bili morebiti nekoliko manj zaupljivi do mene. Ko pa so ugotovili in spoznali, da sem njihov suveren in enakopraven poslovni partner, da smo tudi ženske kolegice županje ravno tako resno pristopile pri opravljanju funkcije županje kot oni in da poznamo področje, so do mene zelo korektni in dobro sodelujemo.''
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.