Minuli konec tedna je bil vroč, kar je nekatere razveselilo in so poletne temperature izkoristili za obisk morja. V nedeljo je godoval Medard. Ljudski pregovor pravi: kakšno vreme Medard kane, takšno 40 dni ostane. Vremenoslovci sicer pravijo, da tokrat temu ne bo tako, saj bo tako vroče le še naslednje štiri dni. Najtoplejša bo sreda, ko vremenoslovci napovedujejo celo temperature do 35 stopinj Celzija. Od četrtka dalje nas čaka ohladitev in nekaj padavin.
Kot je dejal dežurni prognostik Brane Gregorčič, bo prvi letošnji vročinski val tako trajal predvidoma 'le' šest dni. Jutranje temperature bodo do četrtka od 14 do 19 stopinj Celzija, najvišje dnevne pa 31 do 35 stopinj Celzija. Temperatura morja je trenutno okrog 23 stopinj Celzija, vendar se bo v prihajajočih vročih dneh še dviginila za kakšno stopinjo ali dve.
V četrtek popoldne že lahko pričakujemo prve ohladitve z nevihtami in plohami, predvsem v severni polovici Slovenije. Nato pa bo sledilo daljše obdobje precej nestanovitnega vremena. Ob koncu tedna bodo temperature precej prijetnejše, okrog 25 stopinj Celzija, naslednji teden pa še za kakšno stopinjo manj. Od četrtka naprej skorajda ne bo dneva brez ploh ali neviht. Nekateri vremenski portali napovedujejo, da nas sredi prihodnjega tedna čaka zgolj 18 stopinj Celzija.
Visoka je tudi količina ozona v ozračju
Meteorolgi opozarjajo tudi, da se približujemo opozorilni vrednosti ozona, ki znaša 180 mikrogramov na kubični meter, pri kateri imajo probleme občutljivi ljudje, predvsem bolniki s pljučnimi boleznimi in krvnim obtokom. Minulo soboto so se ji z vrednostjo 173 najbolj približali v Kopru. Če bodo v prihajajočih dneh vrednosti presežene, bodo izdali opozorila.
Najbolj občutljivi so otroci, starejši in kronični bolniki
Prehod na temperature višje od 30 stopinj Celzija se je zgodil praktično čez noč, kar pa marsikomu povzroča določene zdravstvene zaplete. Naša telesa namreč potrebujejo nekaj časa, da se prilagodijo na vročino. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da ima lahko vročina številne neprijetne posledice za zdravje, zlasti za občutljivejše skupine prebivalstva. Te skupine so majhni otroci, starejši ljudje, kronično bolni, ljudje s čezmerno telesno težo ter duševno bolni. Vročini so zelo izpostavljeni tudi ljudje, ki delajo na prostem.
Daljše obdobje vročine lahko povzroči več različnih zdravstvenih težav. Našteti od tistega najblažjega do tistega najhujšega, ki lahko povzroči celo smrt, si sledijo v naslednjem vrstnem redu: kožni izpuščaji, utrujenost, vročinski krči, motnje zavesti, vročinska izčrpanost ter vročinska kap.
Nekateri dejavniki pospešujejo nastanek teh vročinskih stanj. Kadar smo telesno aktivni ali smo bolni, moramo zaužiti večje količine tekočine. Če tega ne storimo, potem lahko dehidriramo. Odsvetujejo pitje alkohola ter uporabo nekaterih zdravil. Visoke temperature so nevarne tudi za tiste, ki imajo akutna obolenja, kot so driska, povišana telesna temperatura, infekcije, kožne opekline, ter za tiste, ki imajo kronična srčno žilna obolenja, kronične bolezni dihal in sečil ter duševno prizadetost. V primeru znakov vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti ali vročinske kapi je potrebno poiskati zdravniško pomoč.
Pijte dovolj vode
Zdravstvene težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine, lahko preprečino, če dnevno spijemo vsaj dva litra tekočine (brezalkoholne pijače, najbolje vode). Tisti, ki mu je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo sme zaužiti, ali če se zdravi z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), se mora pri zdravniku pozanimati, koliko tekočine sme zaužiti v vročem vremenu. Zdravniki svetujejo, da v vročini ne uživajmo pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja, saj te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Prav tako ne uživajmo zelo hladnih pijač, ker lahko povzročijo želodčne krče.
Pomembno je tudi zračenje prostora
Prostore zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Uporabljajte rolete in žaluzije, ki odbijajo sončne žarke in s tem močno zmanjšajo segrevanje prostorov. Učinkovit način hlajenja lahko dosežemo tudi s klimatskimi napravami, a tudi tu velja previdnost, še posebej, ko zapuščate ohlajene prostore in odhajate ven na vročino. Ta prehod naj poteka čim bolj postopoma. Doma se lahko hladimo tudi s hladno prho ali hladno kopeljo.
Ne pozabite na pokrivala in sončna očala
Poleti, ko je vroče, se oblačimo v lahka in ohlapna oblačila. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo ter z zaščitno kremo.
Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu. Zunanje fizične aktivnosti omejimo na jutranje in večerne ure. V času fizične aktivnosti spijemo dva do štiri kozarce hladne, brezalkoholne pijače na uro. Pri daljših, večjih naporih izotonične tekočine nadomestijo soli in minerale, ki jih izgubljamo s potenjem.
Ko je vroče, se tudi hrana prej pokvari
Pozorni moramo biti tudi na kakovost hrane, ki jo uživamo. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujemo v hladilniku. Pozorni moramo biti predvsem na meso, hitro pokvarljive mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro umijemo.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.