Cerar: Prav je, da vlada izrazi morebitne pomisleke glede dogovora

V Slovenski demokratski stranki (SDS) dogovoru Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki ima po njihovem mnenju zavajajoč naslov, med drugim nasprotujejo, ker "vse migrante izenačuje med seboj in tako na dolgi rok odpravlja meje držav", je dejal poslanec SDS Branko Grims.

Sprejetje tega dogovora bi Slovenijo obremenilo tako materialno kot sicer, tako kot za druge evropske države, pa bi tudi za Slovenijo pomenil zaton, je še poudaril.

Dodal je, da vse več držav odstopa od te deklaracije. Kot prve so to storile ZDA in Madžarska, odstopajo tudi slovenske sosede, to je že storila Avstrija, hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović pa je povedala, da dogovora ne bo nikoli podpisala. Velika verjetnost je, da bo odstopila tudi Italija, je dejal poslanec SDS.

Preberite: Kaj sploh je marakeška deklaracija?

Poudarjanje tega, da nas dogovor ne zavezuje, je po njegovih besedah zavajanje. Drži sicer, da držav pravno ne zavezuje, jih pa zavezuje politično, je poudaril.

Poslanci SDS, NSi in Slovenske nacionalne stranke (SNS) v zahtevi za izredno sejo predlagajo, naj DZ vladi priporoči, da nasprotuje dogovoru o migracijah v okviru sodelovanja v vseh mednarodnih organizacijah in v okviru kakršnegakoli mednarodnega sodelovanja. "Torej, ne le, da od dogovora odstopi, temveč tudi, da vlada aktivno nasprotuje sprejemu tega dokumenta," je pojasnil Grims.

Predlagajo tudi, naj državni zbor priporoči vladi, da o vseh mednarodnih aktih, ki na kakršenkoli način obravnavajo meddržavne migracije, predhodno seznani slovensko javnost z uradnim besedilom takšnega mednarodnega akta v izvornem in slovenskem jeziku ter z njimi predhodno seznani DZ in upošteva njegova stališča.

Pozivu k zavrnitvi se je pridružila tudi Nova Slovenija

V NSi so medtem na Twitterju pojasnili, da njihova poslanska skupina ob sklicu izredne seje predlaga sprejem naslednjega priporočila: DZ priporoča vladi, da v institucijah EU in ZN spodbuja iskanje rešitev za odpravljanje vzrokov migracij v izvornih državah.

Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je sicer po seji poslanske skupine danes poudaril, da bo tudi NSi vlado pozvala, naj ne podpre dogovora ZN o migracijah. Ta namreč ne odgovarja na vprašanje, kako odpraviti vzroke za migracije, kar je ključni problem na tem področju, je povedal.

Zavzemajo se tudi za to, da bi odločitev v povezavi z globalnim dogovorom o migracijah sprejeli na ravni predsednikov parlamentarnih strank.

Dogovor, katerega pripravo je Slovenija podprla, sicer po navedbah slovenskega zunanjega ministrstva poudarja suvereno pravico držav, da same oblikujejo lastne migracijske politike. Je pravno nezavezujoč dokument in ne prinaša novih mednarodnopravnih obveznosti, pač pa temelji na že obstoječih mednarodnopravnih instrumentih. Decembra bo v Marakešu sprejet z aklamacijo, in ne s podpisom.

Zaradi spremenjenih mednarodnih okoliščin, pa tudi zato, ker se je od spomladi, ko je Slovenija zavzela stališče glede dokumenta, vlada zamenjala, sicer na zunanjem ministrstvu menijo, da bi morala o zadevi vnovič spregovoriti vladna koalicija.

Na spletu pa se je v zadnjih dneh pojavila tudi peticija, katere podpisniki pozivajo k "preklicu že podpisane marakeške politične deklaracije z dne 3. maja 2018 in zahtevi po odstopu od globalnega dogovora ZN za varne in urejene migracije". Po navedbah na spletni strani pravapeticija.com so pod njo doslej zbrali že skoraj 6000 podpisov.

Cerar: Sedanja vlada mora sprejeti odločitev o stališču Slovenije glede globalnega dogovora ZN o migracijah

Slovenija je spomladi letos podprla globalni ZN o migracijah, ki naj bi ga sprejeli decembra v maroškem Marakešu, so se pa sedaj pojavile spremenjene okoliščine, ki terjajo premislek na ravni sedanje vladne koalicije, je danes v Ljubljani po sprejemu predstavnikov slovenske manjšine iz Avstrije dejal zunanji minister Miro Cerar.

Dodal je, da je prav, da vladna koalicija v luči novih okoliščin preveri, ali bi morala tudi Slovenija ob sprejemanju tega dogovora izraziti morebitne pomisleke.

Gre sicer za dogovor na svetovni ravni, ki ga trenutno po besedah vodje slovenske diplomacije podpira več kot 150 držav, do nedavnega ga je z izjemo Madžarske podpirala tudi celotna Evropska unija, a je sedaj prišlo do spremenjenih okoliščin.

Nekatere države, poleg Madžarske sedaj tudi Avstrija, izjavljajo, da tega dogovora ne bodo podprle. Nekatere države, kot je npr. Poljska, pa so napovedale, da se utegnejo pridružiti državam, ki se ne bodo pridružile temu dogovoru. Vse to po Cerarjevih besedah terja nov premislek na ravni sedanje vladne koalicije in je prav, da se v luči teh novih okoliščin preveri in preuči, ali lahko pride do nekih razmer, ko bi morala tudi Slovenija ob sprejemanju tega dogovora izraziti morebitne pomisleke in o tem je potrebno spregovoriti na koalicijskem vrhu.

Ob tem je zunanji minister še dejal, da mora Slovenija ostati varna in takšna, da skozi njo ne bodo prihajali nezakoniti migranti.

Slovenska vlada po besedah Cerarja ne sme dopustiti, da bi kakor koli ilegalne ali drugačne migracije "ogrozile našo varnost, ogrozile naš način življenja", mora pa Slovenija pomagati ljudem v stiski in posamezne begunce, ki zato izpolnjujejo pogoje, sprejeti in obravnavati po ustreznih postopkih.

Dodal je, da mora Slovenija vsak dan skrbeti, da so njene meje, še posebno schengenska meja s Hrvaško, "budno varovane, da ne dovolimo ilegalnih in množičnih migracij in da ohranimo tu način življenja, kot ga imamo, evropski način življenja". Ob tem se je zunanji minister zavzel za čim prejšnjo odpravo nadzora na notranjih mejah schengenskega območja.

Sredozemlje letos prečkalo več kot 100.000 migrantov in beguncev

V Evropo je v prvih desetih mesecih letos preko Sredozemskega morja prispelo 100.630 migrantov in beguncev. S tem je bila že peto leto zapored presežena številka 100.000 nezakonitih migrantov in beguncev na tej begunski poti, je objavila Mednarodna organizacija za migracije, a hkrati navedla, da je bil ta prag v preteklosti presežen mnogo prej.

Glavna destinacija je letos Španija, kamor je do 4. novembra nezakonito prispelo dobrih 49.000 ljudi oziroma slaba polovica vseh, ki so se proti Evropi odpravili prek Sredozemlja. Sledi Španija z nekaj manj kot 28.000 prišleki, v Italijo pa jih je prispelo nekaj več kot 22.000. V poskusu prečkanja Sredozemskega morja je letos umrlo najmanj 1989 ljudi, kažejo podatki IOM.

V enakem obdobju lani je Evropo po morski poti doseglo slabih 155.000 nezakonitih migrantov in beguncev, umrlo jih je skoraj 3000. Prag 100.000 nezakonitih prihodov je bil lani presežen v juniju, leta 2016 pa že v februarju. V celotnem letu 2016 je Evropo prek Sredozemlja doseglo skoraj 338.000 ljudi, navajajo na spletni strani organizacije.

Italijanske oblasti so objavile tudi podatke o narodnosti nezakonitih migrantov in beguncev, ki so do konca oktobra iz Severne Afrike dosegli Apeninski polotok. Večina jih je bila Tunizijcev, skoraj 5000, in ti so verjetno v večini primerov prišli prek svoje države.

Prek Libije so v Italijo prispeli predvsem Eritrejci in Sudanci, prek Zahodne Afrike pa državljani Gvineje, Malija, Slonokoščene obale in Nigerije, pri čemer pa so številke mnogo nižje kot v preteklih letih, poudarjajo pri IOM. Med nezakonitimi prišleki prednjačijo tudi Pakistanci, Alžirci in Iračani.

Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je medtem sporočil, da je od januarja med prečkanjem Sredozemskega morja umrlo več kot 2000 migrantov. "Število življenj, izgubljenih v Sredozemlju, v letošnjem letu je zdaj preseglo 2000," je dejal tiskovni predstavnik te organizacije Charlie Yaxley. Po njihovih podatkih je v Evropo po tej poti letos prispelo 105.000 migrantov in beguncev.