SCT: Okoli 100 zaposlenih prejemalo plačo v višini 15.000 evrov

Bivša prisilna upraviteljica SCT Marija Magdalena Šantl je za Žurnal24 dejala, da je SCT prepozno začel reorganizacijo. Po njenem mnenju je bilo v SCT tudi preveč zaposlenih. Gradbena operativa je več let delala z izgubo, ki so jo pokrivali z odprodajo naložb. Potem je prišla še kriza in zadeve so prišle tja, kjer so.

Tudi plače so bile v SCT zelo različne. Okoli sto ljudi je imelo individualne pogodbe in prejemalo plačo v višini 15.000 evrov bruto na mesec, pri čemer ti sedaj zahtevajo enormne zneske kot prednostne terjatve. Teh je iz naslova individualnih pogodb za več milijonov evrov.

Šantlova sicer še meni, da bi se SCT dalo rešiti, če bi mu banke dale novo posojilo še februarja ali marca. Posojilo bi moralo biti okoli 10 milijonov evrov. Vendar naj bi bile banke že od začetka nagnjene k stečaju, saj niso verjele v rešitev podjetja.

Odvetniške storitve so se plačevale sproti, saj je uprava to želela. Sama je morala parafirati izplačila, ki so se plačevala iz tekočega poslovanja. Od odvetnikov pa je prejela specifikacijo – delo na prisilni poravnavi, čeprav se z njimi kot prisilna upraviteljica ni srečala in ji pri vodenju prisilne poravnave niso pomagali. Ivan Zidar naj bi ji dejal, da delajo zanj, in kot prisilna upraviteljica se v to ni imela pooblastila vtikati.

Glede odprodaje premoženja pred pričetkom prisilne poravnave Šantlova meni, da so bile nepremičnine, ki so bile prodane, precej podcenjene. Glede tega naj bi se z njo strinjal tudi upniški odbor, zato za prodajo ni dal soglasja. Kot primer je dala šestdeset kvadratnih metrov veliko stanovanje v bloku v Piranu, ki je bilo ocenjeno na 60.000 evrov.

Glede svoje razrešitve je dejala, da se ji ne zdi smotrna, saj ni naredila nič narobe. Šantlovi so očitali, da je mimo sodišča prodala računalniško opremo in da je za SCT podpisala poroštva, za kar pa ni pristojna. Glede opreme je dejala, da gre za minoren znesek v primerjavi z dolgovi SCT in da je podpisala le tehnično dovoljenje, da se lahko naredi seznam opreme, potem pa bi moglo sodišče glede tega pridobiti še njeno mnenje in mnenje upniškega odbora. Glede poroštev je dejala, da je le podpisala pogodbo o podaljšanju poroštva, s čimer za SCT ni nastala nobena nova obveznost. Če tega ne bi storila, bi bilo poroštvo unovčeno in bi SCT moral plačati dva milijona evrov.

Šantlova je še pojasnila, da sedaj, ko je bila s položaja prisilne upraviteljice razrešena krivdno, za vodenje ne bo dobila plačila, čeprav je bila več mesecev skoraj vsak dan v podjetju. Na sklep o razrešitvi se je sicer pritožila.

Sicer bodo zaposleni v SCT v torek prejeli odpovedi delovnih razmerij. Kot je povedal eden od zaposlenih, bodo tam tudi predstavniki zavoda za zaposlovanje in sindikata, da jim bodo razložili nadaljnje postopke za koriščenje pravic, ki jih imajo.