Satex: 'Krivde na strani tožilstva ni'

Vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar je povedala, da je okrožna tožilka ves čas tekoče delala na zadevi tudi po razveljavitvi sodbe, o kateri je bilo tožilstvo obveščeno decembra 2008. Ko je ugotovila, da se nekateri obtoženci izmikajo prejemu sodbe in vabila na glavno obravnavo, je predlagala odreditev pripora. S tem je Brezigarjeva zavrnila očitke mariborskega sodišča, da tožilstvo ni predlagalo pripora, saj je tožilka po njenih besedah to storila takoj, ko je ocenila, da za to obstajajo zakonsko upravičeni razlogi.

Pripor je bil takrat po njenih besedah tudi odrejen, a ko se je eden od obdolženih, zoper katerega je bil pripor izrečen, vendarle pojavil na sodišču, je bil ta znova razveljavljen. Aprila letos je tožilka po besedah Brezigarjeve znova predlagala odreditev pripora, saj sta se tako tožilstvo kot sodišče ves čas ponovljenega postopka soočala s problemom zdravstvenega stanja obdolžencev, a so izvedenci ugotavljali, da obdolženci niso sposobni udeležbe na glavni obravnavi.

"Naša ocena tukaj nič ne pomaga, čeprav je moje prepričanje pogosto drugačno, a procesno vodenje ni stvar tožilstva. Za odreditev pripora zaradi morebitnega izmikanja obdolžencev niti ni potreben predlog tožilca, saj gre za procesno vodenje, ki je v rokah sodišča," je dejala Brezigarjeva.

Generalna državna tožilka je priznala, da je tudi na strani tožilcev lahko kdaj krivda za dolgotrajnost postopka, v takšnih primerih pa je sama vselej zahtevala uvedbo disciplinskega postopka. "A v zadevi Satex po doslej zbranih podatkih ne morem trditi, da bi bila kakršna koli krivda na strani državnega tožilstva," je dejala Brezigarjeva. Spomnila je, da bi očitana dejanja sicer lahko absolutno zastarala šele leta 2016, a je vrhovno sodišče po razveljavitvi pravnomočne sodbe v skladu z zakonom določilo dveletni rok za vnovično obravnavo.

Vodja okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Drago Šketa pa je znova podrobno povzel dogajanje v omenjenem primeru. Ob tem je dodal, da očitki o pozno spremenjeni obtožnici po razveljavljeni sodbi niso upravičeni, saj takšna sprememba ni v ničemer vplivala na hitrost in kontinuiteto dogajanja, prav tako pa iz tega razloga ni bila preklicana nobena glavna obravnava.

"Iz ocene dela in ravnanja pristojne tožilke je mogoče ugotoviti, da je bilo njeno ravnanje ažurno, tekoče in v vseh pogledih aktivno, tako v fazi preiskave kot tudi na glavnih obravnavah. Naša ocena je torej, da je bilo delo tožilke strokovno," je še zatrdil Šketa.