Šarec o padcu podpore: Kampanja se je začela in ni vsem v interesu, da uspemo

Po zadnji javnomnenjski raziskavi, ki jo je za našo hišo opravila Mediana, je podpora LMŠ v primerjavi s prejšnjim mesecem padla za petino in je s 16,6 odstotka tik pred SDS. Nekaj odstotkov je padla tudi podpora vladi, podpira jo 52,4 odstotka vprašanih.

Na vprašanje, kaj to pomeni za Evropske volitve in čemu to pripisuje, je Marjan Šarec odgovoril z ugotovitvijo, da se je kampanja začela. A verjame, da bo stranka, ki jo vodi, dosegla čim boljši rezultat. "O naših pričakovanjih ne bom govoril. Verjamem, da bomo s kampanjo povedali ljudem, da je čas, da tudi v Evropski parlament pošljemo nove ljudi, ki bodo videli Evropo nekoliko drugače," je dejal in dodal, da bodo potem lahko imeli razpravo o prihodnosti: "Kako bodo o prihodnosti razpravljali tisti, ki so že dva ali tri mandate tam? Ni vizije, nove energije in ni novih idej."

'Verjamem, da je vprašanje dobronamerno toliko kot verjamem, da je Zemlja ploščata'

Vprašanja, zakaj nisem sprejel povabila za nastop v Evropskem parlamentu, ne jemljem dobronamerno, ampak kot začetek volilne kampanje za evropske volitve, ki je v polnem teku, je Šarec odgovoril nosilki liste Nsi za evropske volitve Ljudmili Novak. Kot je zatrdila, njen namen ni, da bi premiera "ponovno karala", saj je to že storila. Govor v Evropskem parlamentu v obdobju, ko smo v EU na prelomnici, je po njenem namreč izredno pomemben.

"Verjamem, da je vprašanje postavljeno dobronamerno ravno toliko kot verjamem, da je Zemlja ploščata," pa je odgovoril Šarec, ki je bil v odgovoru oster do evropskih poslancev iz Slovenije, pa tudi kandidatov za evropske poslance: "Cel teden sem spremljal razprave. Karala me ni javnost, ampak evroposlanci in kandidati za evropske poslance, ki jim kot premier, ne morem zaupati v njihovi dobronamernosti." Zato, pravi, težko sprejema to kritiko.

'Kaj ste počeli pet let, če se Slovenije ni slišalo in ste čakali samo name?'

Tako kot večkrat že prejšnji teden je tudi danes pojasnil, da je bil nastop najprej ponujen Miru Cerarju, oktobra pa "smo izrazili pripravljenost, da nastopim". Do zdaj s strani Evropskega parlamenta ni bilo odgovora.

"Me pa veseli, da ste se vsi slovenski evropski poslanci in kandidati povezali v branjenju predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija," je dejal premier. Tajaniju je v četrtek na vrhu v Bruslju povedal, da je bila njegova izjava v Bazovici "nož v srce", zaradi njegovih izjav v zvezi z Mussolinijem pa ga, kot je poudaril, ni nič sram, da je vabilo zavrnil.

Ob očitkih, da gre za zamujeno priložnost, pa je evropske poslance vprašal, kaj so v Evropskem parlamentu delali pet let, "če se Slovenije ni slišalo in ste čakali samo name".

'Gre za nabiranje političnih točk na moj račun'

"To ni nič drugega kot navadno sprenevedanje, nabiranje političnih točk na moj račun," je ocenil Šarec. Lepo da ste se vsi združili proti meni, upam, da boste evropski poslanci znali biti tako združeni tudi, ko bo šlo za Slovenijo, je dejal.

Na njegove besede se je odzvala Novakova, ki je ocenila, da je to, kar je povedal, sramotno. V Evropskem parlamentu premierji ne govorijo samo evropskim poslancem, "ki ste jih vse povprek dali v nič", ampak evropski javnosti, je opozorila premierja.

Gre za dveletno razpravo o viziji EU in ne za volilno kampanjo in evropske volitve, je vztrajala poslanka. Ni primerno, da se tako izražate o slovenskih evropskih poslancih. "Tam bi se lahko izkazali, pa ste to priložnost zamudili. Lahko bi zablesteli, saj znate, cela Evropa bi se vam lahko nasmehnila," je glede nastopa v Strasbourgu dejala Novakova.

Šarec ji je med drugim še odvrnil, da bo izkoristil vsako priložnost, vendar v novem sklicu Evropskega parlamenta, nikakor pa ne bo hodil pred volitvami razlagati tridesetim poslancem, da se bodo potem lahko norčevali "z desne", da ga nihče ne posluša in da Slovenije nihče ne upošteva v svetu.

Cerar: Vabilo za nagovor Evropskega parlamenta nisem prejel

Novakova je predlagala, da DZ opravi razpravo o tem, kakšna je vizija o prihodnosti EU in katere so naše prioritete v času predsedovanja uniji. Pomembno je, da se poslanci pogovarjamo o tem, kakšna je naša vizija o prihodnosti EU, je dejala. DZ bo o njenem predlogu glasoval v torek.

Predsednik SMC in nekdanji premier Miro Cerar pa je robu seje DZ opozoril, da gre za dezinformacije premierju Šarcu in da sam vabila za nagovor Evropskega parlamenta nikoli ni prejel. "Če bi ga prejel, bi za to zanesljivo izvedeli vsi, ker bi se nanj odzval," je zatrdil Cerar.

Tudi Šarec je v izjavi novinarjem dejal, da Cerar ni zavrnil vabila za nagovor, pač pa potem ni bil več premier. "To je bistvo. Tukaj ste zapeli za nekaj, kar nima pomena. Cerarju je vmes prenehala funkcija, zato niti ni mogel govoriti pred Evropskim parlamentom," je pojasnil Šarec.

Nasprotno kot Cerar pa je Šarec zatrdil, da je vabilo za nagovor Evropskega parlamenta prišlo v času, ko je bil Cerar še premier. Zatem je premiersko funkcijo po njegovih besedah prevzel sam in odgovorili so, da jih to zanima. "Potem iz Tajanijevega kabineta dolgo ni bilo odgovora," je povedal Šarec.

'Pripravljene pokojninske spremembe še niso reforma'

Šarec je komentiral tudi novo pokojninsko zakonodajo: »Pripravljene spremembe pokojninske zakonodaje niso pokojninska reforma, ampak naslavljajo le najbolj pereče izzive«. Korenito pokojninsko reformo bo treba šele pripraviti, kar pa bo vsekakor precej obsežnejše od načrtovanih trenutnih sprememb, je napovedal Šarec.

Resorno ministrstvo je v petek na seji Ekonomsko-socialnega sveta predstavilo izhodišča, na podlagi katerih bodo pripravljeni predlogi sprememb pokojninske zakonodaje, je Šarec dejal v odgovoru na poslansko vprašanje Danijela Krivca iz SDS, ki ga je zanimala nova pokojninska zakonodaja.

"Gre predvsem za predloge, ki bodo na eni strani zasledovali podaljševanje delovne aktivnosti, po drugi strani pa izboljšali socialni položaj vseh upravičencev do pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja," je pojasnil premier. Posebna pozornost bo po njegovih besedah namenjena zvišanju socialne varnosti najranljivejših skupin v okviru pokojninskega sistema.

Število upokojencev naj bi se do leta 2070 po projekcijah povečalo za 20 odstotkov, izdatki za staranje pa povečali z 22 na 28 odstotkov bruto družbenega proizvoda, pa je Šarec povedal v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Jurše iz DeSUS, ki ga je zanimala ustanovitev demografskega rezervnega sklada.

Sklad po premierjevih besedah ne bo zagotavljal višjih pokojnin, ampak trajnostno in stabilno izplačevanje pokojnin iz javnih sredstev, kar bo zniževalo pritisk na višanje odhodkov državnega proračuna zaradi spreminjanja demografske slike prebivalstva.

Minister za finance Andrej Bertoncelj je po njegovih besedah že oblikoval interno projektno skupino na ministrstvu za finance, katere naloga je priprava potrebnih strokovnih podlag za pripravo zakona o skladu.

Ustanovitev sklada ne bo vplivala na obstoječ ali prihodnji pokojninski sistem, zato se z demografskim skladom ne more reševati problematike prilagajanja delovne dobe s podaljšanjem življenjske dobe, je poudaril.