Nevarno ogroženo piransko župnišče po desetletjih dočakalo srečen konec

S sanacijo klifa pod piranskim župniščem so sicer pričeli že sredi septembra. Projekt zajema vgradnjo sider, montažo mrež ter vgradnjo mikropilotov in veznih gred. Z izvedenimi deli bo zavarovan objekt župnišča, kjer je erozija klifa napredovala v tolikšni meri, da je zid župnišča nad klifom že pričel pokati, saj je ostal brez opore v temeljnih tleh in je grozila porušitev.  

Izvedena bo tudi zaščita brežine med podpornimi oboki cerkve sv. Jurija in samim župniščem z vgradnjo sidranih zaščitnih mrež. Projekt bo predvidoma zaključen v mesecu februarju 2021. Ministrstvo za okolje in prostor sofinancira izvedbo gradbenih del  v višini 322.772 evrov, izdelava izvedbene tehnične dokumentacije, gradbeni nadzor in davki so stroški občine.

Že poleti je piranska občina prejela tri ponudbe izvajalca del, a so vse tri presegale finančne okvire, znotraj katerih je nameravala sanacijo župnišča plačati občina. Z dvema ponudnikoma se jim je sicer uspelo pogoditi za nižjo ceno, a je tudi ta presegala vrednost, ki bi jo občina lahko plačala. V septembru so župnišče zasidrali globoko v klif, gradbenim delavcem so zaradi zahtevnega terena pomagali tudi alpinisti. 

Manjše plazove in podore bi morale sicer lokalne skupnosti sanirati same

V Sloveniji je veliko število manjših plazov, ki bi jih morale sanirate lokalne skupnosti same, saj po obsegu ne dosegajo praga neposredne povzročene škode v višini okoli 2,6 mio evrov, opredeljenega z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč, zato niso opredeljeni kot naravna nesreča večjega obsega, kljub temu pa predstavljajo nevarnost za ljudi.  

Ker lokalne skupnosti niso zmogle tovrstnega finančnega zalogaja, s čimer se je minister Andrej Vizjak soočil tudi ob obiskih lokalnih skupnosti, je MOP sprejel rešitev, da  se sredstva za sanacijo plazov zagotovijo z rednimi proračunskimi sredstvi Ministrstva za okolje in prostor ter Odlokom o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020–2023.  

Veliko zemeljskih plazov in podorov torej ne sodi med dogodke, ki so v veljavni zakonodaji opredeljeni kot naravna nesreča večjega obsega. Tovrstni pojavi  ne morejo biti predmet programov odprave posledic naravnih nesreč večjega obsega skladno z določili Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in so prepuščeni naravni dinamiki oziroma v reševanje lokalni skupnosti.

Na MOP je bila tako oblikovana posebna proračunska postavka Sanacija plazov srednjega in majhnega obsega, in sicer z namenom financiranja sanacij zemeljskih plazov, ki ne morejo biti predmet obravnave v okviru programov odprave posledic naravnih nesreč na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, njihova sanacija pa zahteva finančna sredstva, ki presegajo finančno sposobnost prizadete lokalne skupnosti. Na poziv Ministrstva za okolje in prostor je prispelo 54 predlogov občin za izvedbo nujnih ukrepov na 156 evidentiranih pojavih nestabilnosti tal, med njimi tudi sanacija piranskega župnišča.

Po pregledu dokumentacije in opredeljenih prioritet je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo Program nujnih ukrepov za odpravo posledic nestabilnosti tal majhnega in srednjega obsega za leti 2020 in 2021, ki načrtuje sofinanciranje izvedbe nujnih ukrepov na 32 pojavih nestabilnosti tal. Program ukrepov je ovrednoten na 7,8 milijona evrov.