S Svitom rešili še več življenj

Državni program presajanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, imenovan Svit, poteka od leta 2009. Odzivnost je bila takrat 36-odstotna in se odtlej zvišuje. Lani je znašala 62 odstotkov, cilj pa je doseči 70- in večodstotno odzivnost, je povedala vodja Centra Svit Dominika Mlakar Novak.

Prvi presejalni krog je trajal od aprila 2009 do marca 2011, drugi krog se je končal decembra lani, od januarja letos teče tretji krog. Rezultati prvega presejalnega kroga so že znani, medtem ko aktivnosti iz drugega presejalnega kroga še potekajo, zato končni rezultati drugega kroga še niso znani.

V prvem presejalnem krogu je bilo odkritih 864 rakov, kar dve tretjini je bilo odkritih v zgodnji razvojni stopnji, ko ni bilo potrebno dodatno onkološko zdravljenje. "S takimi rezultati smo lahko samo zadovoljni," je dejala Mlakar Novakova. Po njenih besedah lahko zato sklepamo, da je rak debelega črevesa in danke v Sloveniji resen javnozdravstveni problem, kar kažejo tudi podatki registra raka.

Še pomembnejša pa je informacija, da je kar 37 odstotkov tistih, ki so opravili kolonoskopijo v prvem presejalnem krogu, imelo prisotne, odkrite in odstranjene napredovane adenome, ki predstavljajo večje tveganje za raka. Zato je po besedah Mlakar Novakove zelo pomembno, da se vsi, ki dobijo vabilo za sodelovanje v programu, nanj tudi odzovejo, in se v primeru, da je test pozitiven, odločijo za dodatno preiskavo oziroma kolonoskopijo, ki pojasni vzrok krvavitve. Če odkrijejo polipe ali celo raka, se ga lahko tudi pravočasno odstrani.

Čedalje več se jih odzove vabilu

Iz Centra Svit na letni ravni pošljejo od 250.000 do 280.000 vabil. V letu 2009 je bila odzivnost 36-odstotna, do lani pa je narasla na 62 odstotkov. Cilj izvajalcev programa pa je doseči 70-odstotno odzivnost ali še več, da bi res zajeli vse, ki jim je program namenjen, poudarja Mlakar Novakova, ki izpostavlja pomen stalnih promocijskih aktivnosti.

Od leta 2010 spremljajo tudi odzivnost po devetih slovenskih zdravstvenih regijah oziroma posameznih območjih pod okriljem regijskih zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV). Tudi po posameznih regijah opažajo izboljšanje trenda, še vedno pa obstajajo razlike znotraj regij po občinah, tako da se odzivnost giblje od 45 do 70 odstotkov. Po podatkih za lani je bila posebej dobra odzivnost v primerjavi z ostalo Slovenijo v regijah, ki ju pokrivata ZZV Kranj in Nova Gorica, saj imata obe regiji nad 65-odstotno odzivnost. Nekoliko slabše, okoli 58- in 59-odstotna pa je odzivnost v zdravstvenih regijah Murska Sobota, Koper in Maribor.

"Sprva smo si prizadevali, da ne bi imeli v Sloveniji nobene regije pod 50 odstotki. Ta cilj smo dosegli, zdaj pa si želimo, da v nobeni zdravstveni regiji ne bi bilo nobene občine, ki bi imela odzivnost pod 50 odstotki. In tukaj nas čaka še nekaj dela," je dejala Mlakar Novakova, zato so po Sloveniji vseskozi organizirane različne promocijske aktivnosti.

Program Svit je dolgoročno zastavljen in tudi denar, ki ga za program namenja zavod za zdravstveno zavarovanje, je planiran dolgoročno, je povedala Mlakar Novakova. Lani je bilo nosilcu programa Svit zagotovljenih nekaj manj kot 1,3 milijona evrov, za kolonoskopije je bilo namenjeno 1,1 milijona evrov in za patohistološke preiskave 241.000 evrov. Za izvajanje in upravljanje programa Svit na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) skrbi 24 zaposlenih.