Rupel spet na razpis?

V odvetniški pisarni Čeferin so zaradi neimenovanja nekaterih veleposlanikov na prošnjo njihovih strank izdelali pravno mnenje, pri katerem so izhajali iz izjave predsednika republike Danila Türka: ''Glede preostalih kandidatov je položaj tak, da predsednik ne bo mogel izdati ukazov o njihovem imenovanju. Med njimi nekateri ne izpolnjujejo zakonskih pogojev, nekateri nimajo dovolj strokovnih izkušenj, nekateri s svojim ravnanjem niso izkazali kvalitet, ki jih veleposlanik mora imeti, pri nekaterih izmed njih pa je izkazanih celo več navedenih pomanjkljivosti.''

V odvetniški pisarni so ugotovili, da njihove stranke, med katerimi naj bi bil tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, neposredne tožbe, s katero bi bilo mogoče predsednika prisiliti v podpis ukaza o imenovanju, nimajo. ''Lahko pa bi, če bi dokazali, da je bil z opisanim dejanjem izvršen poseg v njihove človekove pravice in temeljne svoboščine, v upravnem sporu pred pristojnim sodiščem zahtevali ugotovitev nezakonitosti dejanja, povrnitev škode in vzpostavitev zakonitega stanja. Tudi drugih ''nekvalitet'', ki jih vsebuje gornja izjava, ni bilo mogoče preizkusiti,'' so sporočili.

V odvetniški pisarni Čeferin še ocenjujejo, da njihove stranke ''v celoti izpolnjujejo'' zakonske pogoje, kar ''pomeni, da se lahko vnovič prijavijo na ponovljene razpise''. Ugotovili so, ''da ni nobene zakonske ovire, da se v čas službovanja na ministrstvu za zunanje zadeve ne bi štelo tudi obdobje, ko je kandidat opravljal funkcijo ministra za zunanje zadeve''. ''Zakon namreč predpisuje le pogoj časa službovanja na ministrstvu, pri čemer pa ne predpisuje, da bi kandidat vso predpisano dobo moral doseči kot javni uslužbenec.''

Zavrnjeni kandidati imajo sicer možnost sprožiti upravni spor ter zahtevajo ugotovitev nezakonitosti dejanja, povrnitev škode in vzpostavitev zakonitega stanja. ''Kako se bodo naši klienti odločili na podlagi našega pravnega mnenja, je stvar odločitve njih samih,'' je pojasnil Peter Čeferin.

Türk: Ruplu ne zaupam

Predsednik Türk je včeraj v pogovoru za Radio Slovenija izjavil, da Rupla ne bi potrdil za veleposlanika, tudi če bi ustrezno spremenili zakon o zunanjih zadevah, kot razlog za to pa je navedel pomanjkanje zaupanja vanj. ''To seveda ni pravna argumentacija, zato zoper tako argumentacijo tudi ni pravnega sredstva,'' so se odzvali v odvetniški pisarni Čeferin.

Med razlogi za neimenovanje Rupla za veleposlanika na Dunaju je omenil tudi mnenje pomembnega dela koroških Slovencev in lastne izkušnje. "Gre tudi za moje izkušnje, ki jih imam iz časa teh kandidatur, kjer nisem dobival celovitih in dobrovernih informacij in zaradi tega moje zaupanje tu ne obstaja. In to je bil tudi zelo pomemben del mojega odločanja," je povedal.

Türk je informacije, da naj bi se nekateri od neimenovanih kandidatov obrnili na odvetniško pisarno in jo prosili za pravno mnenje, komentiral z besedami, da "si sploh ni mogoče predstavljati, kako bi lahko nekdo iztožil veleposlaniški status". "To je čisto slovenska posebnost," je ponazoril. Takšna iztožitev po njegovih besedah v našem pravnem redu ni mogoča. "To nikjer na svetu ni mogoče," je poudaril.

Türk je o ponedeljkovem pogovoru s premierjem Borutom Pahorjem in zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem povedal, da je šlo za začetno izmenjavo mnenj in da se bo o teh stvareh še treba pogovarjati. Zgodba z veleposlaniki se po njegovem mnenju bolj ali manj končuje in predsednik upa, da mu bo vlada poslala nove in dobre predloge. Neuradno naj vlada Rupla ne bi vnovič predlagala.