Drugi dan srečanja so ministri obravnavali razmere v Makedoniji in predlog Nemčije, da bi bile enote zveze Nato v Makedoniji nameščene tudi po zaključku operacije Nujna žetev. Ministri pa so se sestali tudi z zunanjimi ministri držav kandidatk za članstvo v Uniji in z njimi razpravljali o potrebnih reformah unije ob načrtovanem širjenju.
Zunanji ministri so načelno podprli predlog Belgije o sklicu konvencije o reformi Unije. Cilj konvencije ni končni osnutek reforme, ampak priprava različnih možnosti, o katerih bi voditelji članic razpravljali na medvladni konferenci leta 2004. Konvencija, ki naj bi jo potrdili decembra na vrhu EU, naj bi se začela med španskim predsedovanjem Uniji. Ministri še niso odločali o tem, kdo naj bi ji predsedoval.
Minister Rupel o ureditvi EU
Po besedah slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla glede bodoče ureditve EU obstaja pomembna dilema med francoskim in nemškim konceptom – prvi je koncept medvladne skupnosti (odločanje med vladami), drugi pa t.i. komunitarni koncept (EU je bolj organizacija za sebe in se manj ozira na vladne zadeve). Pri tej dilemi je komentar Slovenije ta, da si sicer želi močne Evrope, hkrati pa želi Slovenija v EU ohraniti svojo identiteto in interese, tako da je stališče Slovenije nekje vmes med nemškim in francoskim konceptom.
Slovenija želi enakopravno sodelovati v konvenciji, ki naj bi pripravila institucionalno reformo Evropske unije po širitvi, prav tako želi enakopravno sodelovanje kandidatk v odboru, ki bo to konvencijo vodil, je poudaril Rupel, ki se je še zavzel, da bi konvencija delovala do leta 2004, ko naj bi se začela medvladna konferenca o prenovi EU.
Stališče Slovenje do makedonske krize je po besedah ministra Rupla ohranitev celovitosti Makedonije. Da bi ta lahko nadaljevala kot država pa je treba rešiti notranje probleme – spor med albanskim in slovanskim prebivalstvom je velik. Sporazum EU in Nata je zelo dober in je glede tega treba ustaviti vse dileme in omahovanja. Scenarij EU in Nato se mora nadaljevati. Ravnovesje med interesi albansko in makedonsko skupnostjo pa je tisto kar lahko ohrani Makedonije kot državo. Če se bodo sovražnosti nadaljevale, je treba računati tudi na razdelitev Makedonije – potem na Balkanu ne bo miru. Po mnenju Rupla je v današnjem času potrebno skrbeti za upravljanje različnosti. S stališča tradicije na Balkanu je to sicer zelo težko, vendar je potrebno pogoltniti slino in ugrizniti v modernejšo ureditev. Albanci so prav tako narod, čeprav so bili v zadnjih letih prikrajšani. Slovenija želi, da se naroda sporazumeta, je še povedal minister Rupel.
