Predsednik vlade Anton Rop je moral prvi dan rednega februarskega zasedanja v državnem zboru odgovarjati na tri vprašanja iz vrst opozicije: Miha Brejc (SDS) ga je povprašal o koalicijskem predlogu za spremembo 90. (referendumskega) člena ustave, Igor Štemberger (SMS) o tem, ali namerava zaradi pristopa k vilenski izjavi zamenjati zunanjega ministra Dimitrija Rupla, vodjo poslanske skupine NSi Andreja Bajuka pa so zanimale podrobnosti v zvezi z odmevno afero SIB banke. Premier Rop je med drugim zagotovil, da vlada in koalicija s spremembami ustave nikakor ne nameravata zmanjševati doseženega standarda neposredne demokracije, da ne bo predlagal zamenjave zunanjega ministra ter da podpira politiko ljubljanske županje Danice Simšič, ki se zavzema za razkritje dogajanja v SIB banki in tudi vseh odgovornih. V nadaljevanju bo približno 20 poslank in poslancev z različnimi vprašanji "zaslišalo" ministre.
Referendumski člen ustave
Vprašanje Mihe Brejca (SDS) se je nanašalo na predlog ustavnih sprememb, ki so ga v zvezi z 90. (referendumskim) členom ustave vložile štiri koalicijske poslanske skupine. V tem predlogu je namreč med drugim zapisano, da naj bi ustavno sodišče presojalo, v katerih primerih referendum denimo ne bi bil dopusten - med drugim tedaj, ko naj bi obstajala možnost kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ali če bi lahko zaradi referendumske odločitve nastale težko popravljive posledice za delovanje države. "Znano je, da se obetajo spremembe pokojninske zakonodaje. Ali bo to pomenilo tudi novo metodologijo valorizacije pokojnin, ali bo vlada upokojencem lahko vzela regres ali pa jim na primer znižala pokojninsko osnovo," je zanimalo Brejca.
Premier Rop je opozicijskemu poslancu odvrnil, da se ta vprašanja ne nanašajo na spremembe omenjenega ustavnega člena, pač pa na rešitve v pokojninski in davčni zakonodaji.
Glede predlaganih sprememb 90. člena ustave pa je Rop pojasnil, da je ustavna komisija že podprla predlog za začetek postopka za te ustavne spremembe in sprejela nekaj stališč, seveda pa "se bo o referendumskem ustavnem členu zagotovo še diskutiralo". Tako vlada kot koalicija s predlaganimi spremembami ne želita zmanjševati doseženega standarda neposredne demokracije v Sloveniji, pač pa se zavzemata za rešitev vprašanj, povezanih z blokado zakonodajnega postopka, visokimi stroški izvedbe referendumov in načinom njihove izvedbe (glede jasnosti referendumskega vprašanja). V predlogu, ki ga je že obravnavala ustavna komisija, je tudi rešitev, da naj bi ustavno sodišče presojalo, kdaj referendum zaradi morebitnih negativnih posledic ne bi bil dopusten. "Vaša skrb glede zniževanja standarda demokracije pa je povsem odveč," je Brejcu še odvrnil predsednik vlade.
Vilenska izjava še vedno buri duhove
Vodja poslanske skupine stranke mladih Igor Štemberger (SMS) je od premiera želel slišati mnenje o vilenski izjavi oziroma odgovor na vprašanje, ali bo zaradi pristopa k tej izjavi, ki naj bi bila v nasprotju s stališčem slovenske vlade, zamenjal ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla. Predsednik vlade je med drugim odvrnil, da takšne zamenjave ne bo predlagal, saj lahko zunanji minister Rupel uspešno opravlja svoje delo in vodi začrtano zunanjo politiko. Rop je ponovil že večkrat izraženo stališče, da so k vilenski izjavi pristopili zunanji ministri in da se je minister Rupel o tem posvetoval tako z njim samim kot tudi z nekaterimi drugimi najvišjimi predstavniki države. Vilensko izjavo je treba razumeti v smislu tako izjave v celoti kot tudi stališča vlade glede iraške krize.
Kot je znano, je vlada sprejela stališče o mirni razrešitvi krize, ki bi jo bilo treba reševati v okviru Varnostnega sveta. Prav tako pa naj bi bila omenjena izjava že preteklost in že nadgrajena s stališči Evropske unije. Štemberger, kot je dejal, z odgovorom Ropa ni bil zadovoljen, zato je poslanke in poslance pozval, naj se poslanski skupini SMS pridružijo pri podpisovanju zahteve za interpelacijo zoper zunanjega ministra.
Bajuk o nepravilnostih pri nakupu SIB banke
Vodja opozicijske poslanske skupine NSi Andrej Bajuk je na predsednika vlade naslovil vprašanje v zvezi z nepravilnostmi v Slovenski investicijski banki (SIB). Premiera Ropa je tako vprašal, ali bo vlada dovolila prevzem SIB s strani Nove ljubljanske banke ali katerekoli družbe, v kateri ima država kakšen kapitalski delež in kako dolgo se bo vladajoča koalicija na državni in lokalni ravni še norčevala iz državljanov. Premier Rop je v odgovoru poslancu med drugim dejal, da država nikoli ni imela večinskega deleža v SIB. Ta delež je bil 37 oz. 40 odstotkov, v letu 2000 pa je ta delež znašal 21,65 odstotka. Kot pravilno je ob tem ocenil strategijo vlade, da se država umika iz državnih podjetij in bank, prav tako je bil po njegovem mnenju pravilen pristop vlade, da se umakne iz banke SIB, ki je sicer ena najmanjših bank v Sloveniji, njen delež pa ne dosega niti enega odstotka bilančne vsote vseh slovenskih bank. Glede na to, da je večinski in kontrolni delež v SIB pridobila ljubljanska Energetika oz. preko nje mesto Ljubljana, je po njegovem prav, da to tudi prevzame odgovornost ter poskuša v zvezi z nastalo situacijo ustrezno odreagirati. Prav tako se zavzema za ugotovitev odgovornosti tistih, ki so poslovali v SIB, v Energetiki in v Holdingu Ljubljana in nenazadnje vseh tistih, ki so posredovali pri konkretni transakciji.
Rop pričakuje, da bo večina sklepov, ki jih je na zadnji seji sprejel ljubljanski mestni svet, uresničena. Za odziv na nastalo situacijo po njegovem mnenju nista odgovorni le vlada in Banka Slovenije, temveč tudi ostale institucije - poleg ljubljanske občine je Rop omenil še inštitut za revizijo, državno tožilstvo, agencijo za trg vrednostnih papirjev ter računsko sodišče. Hkrati pa je dejal, da podpira politiko ljubljanske županje Danice Simšič, ki se zavzema za razkritje dogajanja in ugotovitev domnevnih odgovornih "za napake, ki so se v tem primeru nedvomno zgodile". Vlada bo v okviru svojih pristojnosti sodelovala z vsemi institucijami, ki so po Ropovem mnenju dovolj usposobljene, da bodo zadevi prišle do dna, obenem pa pričakuje, da bodo vsi tisti, ki so odgovorni, sankcionirani.
Poslanec Bajuk z Ropovim odgovorom ni bil zadovoljen. Državni zbor bo zato v torek odločil, ali bodo poslanke in poslanci na prihodnji seji opravili razpravo o odgovoru premiera na vprašanje opozicijskega poslanca.
