Abraham odstopil, ker 'trenutna situacija ne izpolnjuje njegovih pričakovanj'

Ronny Abraham, ki je bil za slovenskega arbitra na arbitražnem sodišču med Slovenijo in Hrvaško v Haagu imenovan konec julija po izbruhu prisluškovalne afere, zaradi katere sta odstopila Jernej Sekolec in Simona Drenik - je odstopil.

Abraham je odstopno pismo arbitražnemu sodišču poslal v ponedeljek, 3. avgusta. Kot je v obrazložitvi zapisal, je vlogo sprejel v veri, da bo vrnil zaupanje obema stranema ter da se bo arbitražni postopek normalno nadaljeval. Hrvaška pa je vmes obvestila arbitražno sodišče, da je arbitražni postopek za njih končan. Abraham se je zato odločil, da trenutna situacija ne izpolnjuje njegovih pričakovanj, zato zanj ni več primerno, da bi bil arbiter v nadaljnjih postopkih.

Kot so poročali v oddaji 24UR pa naj bi bil eden od razlogov za hiter odstop našega arbitra tudi 65. člen Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, po katerem bi na koncu, če Hrvaška odločitve arbitražnega sodišča ne bi spoštovala - zadeva pristala prav na sodišču, ki ga vodi Abraham - torej na  Meddržavnem sodišču v Haagu.

Odstopil tudi Vukas, ki ga je za arbitra imenovala Hrvaška

Kot arbiter je 30. julija, ko je Hrvaška začela proces odstopa od arbitražnega sporazuma, odstopil tudi Budislav Vukas, ki ga je za arbitra imenovala Hrvaška. Tudi Hrvaška ima 15 dni časa za imenovanje njegovega naslednika; ta rok se izteče 14. avgusta.

Če Hrvaška Vukasovega naslednika ne bo imenovala, bo to v skladu z arbitražnim sporazumom storil predsednik arbitražnega sodišča. Enako velja tudi v primeru Slovenije.

Kot arbitri sicer ostajajo predsednik Gilbert Guillaume, Vaughan Lowe in Bruno Simma, ki sta jih Slovenija in Hrvaška imenovali skupaj, medtem ko ima vsaka pravico do imenovanja še po enega arbitra po lastni izbiri.

Slovenija: Enostranski odstop Hrvaške ni mogoč

Sodišče je sicer Slovenijo še pozvalo, naj se odzove na hrvaško pismo sodišču o odstopu od arbitraže iz 31. julija, so še sporočili iz Haaga.

Nič pa sodišče ni sporočilo, kdaj naj bi opravilo zaslišanje obeh strani v zvezi z afero glede pogovorov med Sekolcem in Drenikovo, ki so bili pridobljeni s prisluškovanjem. Slovenija naj bi sicer predlagala, da se to zaslišanje opravi konec avgusta, sodišče pa je v sporočilu 28. julija napovedalo, da bo datum sporočilo "v prihodnjih dneh".

Hrvaška sicer najverjetneje v skladu s svojo odločitvijo, da izstopa iz arbitražnega postopka, ker da je Slovenija s pogovori med Sekolcem in Drenikovo bistveno kršila arbitražni sporazum, ne bo sodelovala na tem zaslišanju, najverjetneje pa tudi ne bo imenovala novega arbitra, ki bi nasledil Vukasa.

Slovenija na drugi strani vztraja, da enostranski odstop Hrvaške od arbitražnega sporazuma ni mogoč in da mora arbitražno sodišče nadaljevati delo. Takega stališča je zaenkrat tudi samo arbitražno sodišče, podpira pa ga tudi Evropska komisija.

Zakaj se je Slovenija odločila za Abrahama?

Predsednik vlade Miro Cerar je ob imenovanju Abrahama ocenil, da so s tem izpolnili svojo zavezo in odstranili vse ovire, da lahko arbitražno sodišče deluje nemoteno naprej. Dejal je, da pričakuje, da bo arbitražno sodišče še naprej delovalo neodvisno in nepristransko ter opravilo svojo nalogo in sprejelo dokončno odločitev.

Za izbiro tujca, sicer vrhunskega strokovnjaka, naj bi se odločili, ker so želeli, da se zadeva zaključi tudi na ravni mednarodnega prava. Poleg tega je bila vlada prepričana, da tujemu strokovnjaku ne bo mogel nihče očitati pristranskosti.

Arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško se je znašla na udaru, ko je hrvaški tisk objavil posnetke pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Sekolcem in agentko Drenikovo. V pogovorih se dvojica pogovarja glede postopkov na arbitražnem sodišču, kar pomeni kršitev pravil in postopkov. Oba vpletena sta odstopila.