Rešitev le z dogovarjanjem

Opozicijski poslanski skupini LDS in nepovezanih poslancev sta povedali, da ne podpirata sklica izredne seje državnega zbora glede rešitve odprtih vprašanj s Hrvaško, ki jo je zahtevala poslanska skupina SNS. Predlogu SNS ni naklonjen niti zunanji minister Dimitrij Rupel. Dejal je, da je Slovenija že presegla fazo mirovne konference in je trenutno sredi neke druge faze dogovarjanja o meji s Hrvaško - o posredovanju tretjega. "Mislim, da smo na ta način bližje rešitvi," je dodal.

Razprava v slovenskem parlamentu bi bila po ministrovem mnenju sicer "lahko koristna", čeprav k rešitvi peljejo le pogovori med državama."Omogočila bi, da si povemo marsikaj, vendar bi šlo v tem primeru za debato na eni strani. Tisto, kar pelje k rešitvi, je dvostransko sporazumevanje," je dejal Rupel in opozoril, da ni dovolj, da se slovenski in hrvaški parlament vsak zase opredelita o rešitvi nekega problema. Vodji poslanskih skupin LDS Jožef Školč in nepovezanih poslancev Matej Lahovnik pa menita, da bi morala SNS razpravo o nerešenih vprašanjih odpreti v okviru seje odbora za zunanjo politiko.

Rupel: Mirovne konference ni mogoče ponoviti

SNS je prejšnji teden predlagal, da bi DZ na izredni seji med drugim razpravljal o nerešenih vprašanjih morske in kopenske meje, Nuklearne elektrarne Krško, varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke in zaščitne ekološko-ribolovne cone. Prav tako je predlagal, da naj bi poslanci na izredni seji pozvali slovenskega premierja, naj od EU zahteva pripravo in sklic mirovne konference o državah nekdanje Jugoslavije.

Rupel je ob tem spomnil, da je bila mirovna konferenca za nekdanjo Jugoslavijo že leta 1991 in 1992, v Haagu, Bruslju in Londonu, in da je na njeni podlagi Slovenija postala samostojna država. Po njegovi oceni tega ni mogoče ponoviti.

Sestanek pri Janši korak naprej

Kot je dejal Školč, je bil s sklicem sestanka premierja s parlamentarnimi strankami o odnosih s Hrvaško storjen korak naprej, pobuda SNS pa bi po njegovem "presekala" možnost skupnega iskanja rešitve. "Urejeni odnosi s sosedi ne bi smeli biti predmet nekega strankarskega prestiža," je dejal.

Kljub temu pa Školč meni, da je dogovor slovenskega in hrvaškega premierja Janeza Janše in Iva Sanaderja "prehitel tisto, kar je bilo dogovorjeno na sestanku parlamentarnih strank". Po njegovem bi morala vlada pred parlamentarci "razkriti vse karte", če želi, da pride do dogovora. Školč tudi ne izključuje možnosti, da bi vsa pogajanja s Hrvaško zamrznili, dokler ne bi bile končane parlamentarne volitve v obeh državah.