Reševanje zdravstvene blagajne

Medresorska delovna skupina, v kateri so bili tako predstavniki ministrstva za zdravje kot za delo, družino in socialne zadeve ter za finance, je pripravila predlog s štirimi različicami in predvidela štiri dajatvene razrede. Te so razdelili na dajatveni razred do 60 odstotkov povprečne plače, dajatveni razred od 60 do 140 odstotkov povprečne plače, dajatveni razred od 140 do 200 odstotkov povprečne plače in dajatveni razred od 200 odstotkov povprečne plače dalje.

Po prvi različici, ki jo podpira tudi minister za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Dorjan Marušič, bi prihodki iz dajatve za zdravstveno varstvo letno znašali 264,2 milijona evrov. Če bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukinjeno, bi bilo sicer treba zagotoviti 262 milijonov evrov. Pod drobnogled so vzeli tudi dolgotrajno oskrbo in tudi to razdelili na štiri dajatvene razrede. Po prvi različici bi prihodki iz te dajatve znašali 46,2 milijona evrov letno.

Rezi v zdravstvo so bili sicer po besedah zdravstvenega ministra nujni, predlagane rešitve pa so vsaj en izmed nujnih korakov v smeri neizpeljane zdravstvene reforme. Marušič je že pred dnevi dejal, da to obžaluje, saj gre za "prepotrebno reformo zdravstvenega zavarovanja". Minister se je v nadaljevanju dotaknil vprašanja rebalansa finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2011, h kateremu vlada ni dala soglasja. "Zaprli bi vrata za določeno število ljudi. Ni sprejemljivo, da več tisoč bolnikom ne bi omogočili zdravljenja v bolnišnici," je poudaril.

Na ministrstvu ugotavljajo, da iz rebalansa niso razvidni uravnoteženi ukrepi, ki bi upoštevali predhodno sprejete sklepe vlade. Zavod mora uresničevati vse ukrepe, ki izhajajo iz sklepov vlade, poudarja Elda Gregorič Rogelj. Kot pravi, je v rebalansu nižje le vrednotenje pri bolnišnicah.

Konec avgusta na skupščini ZZZS sprejeti rebalans predvideva med drugim klestenje sredstev za akutno bolnišnično obravnavo za dva odstotka,zniževanje sredstev za dežurno službo in znižanje sredstev za terciarno dejavnost za pet odstotkov.

Vlada je v četrtek sklenila, da soglasja k rebalansu ne bo podala ter ZZZS naložila, da takoj pristopi k izdelavi novega rebalansa, ki bo upošteval celovit in uravnotežen pristop. V ZZZS poudarjajo, da je pravočasna priprava novega rebalansa finančnega načrta za leto 2011 neuresničljiva. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bo imel ZZZS v primeru, da vlada ne bo zagotovila dodatnih sredstev oz. se izvajalci zdravstvenih storitev ne bodo zadolžili, konec leta najmanj 37 milijonov evrov obveznosti brez kritja in bo plačilno nesposoben.

Prav tako poudarjajo, da je za pravočasen sprejem varčevalnih ukrepov, ki bi lahko učinkovali že letos, relativno malo časa. Zato se po njihovem mnenju "ni moč znebiti vtisa, da ministrstvo za zdravje namerno zavlačuje postopek sprejemanja rebalansa". To po njihovem izhaja iz dejstva, da ne ministrstvo ne vlada v upravnem odboru oziroma skupščini ZZZS niso oblikovali konkretnih sprememb rebalansa v obliki amandmajev.
Na ministrstvu so sporočili še, da se je število čakajočih nad dopustno čakalno dobo v tem letu pomembno znižalo. Tako je bilo takšnih 1. januarja letos še 14.443, 1. oktobra pa 2913.

Medtem pa poslanka Zares Majda Širca predlaga, da bi v četrtek na parlamentarnem odboru za zdravstvo obravnavali novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Novelo so pripravili v Zares, v njej pa predlagajo, da bi otrokom omogočili dostopnost vseh zdravstvenih storitev ne glede na plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Kot namreč opozarja Širca, imajo otroci, zavarovani po starših, v primerih, ko delodajalec ne poravna prispevkov za zdravstveno zavarovanje, pravico samo do nujne zdravstvene pomoči, ne pa do celostne zdravstvene oskrbe.