Omogočen vpogled v hrvaške dokumente

Potem ko je DZ zavrnil predlog sklepa, ki ga je vložila poslanska skupina SLS in naj bi bil sprejet še pred ratifikacijo vstopa Hrvaške v Nato, je predsednik Zavoda 25. junij Marjan Podobnik povedal, da bodo v zavodu, če omenjeni sklep ne bo potrjen, prisiljeni vložiti zahtevo za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato.

Kot je pojasnil Podobnik, si bodo v zavodu po ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato predvsem prizadevali, da bi bil v DZ še v roku, v katerem je treba vložiti zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, sprejet ustrezen sklep ali nek drug podoben dokument, ki bi ustrezno zaščitil interese Slovenije v sporu glede meje s Hrvaško.

Če se to ne bo zgodilo, bodo po besedah Podobnika "verjetno prisiljeni" skupaj z drugimi zbrati potrebne podpise in sprožiti postopek za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato, pri čemer pa je poudaril, da tej možnosti ni naklonjen, saj bi moral DZ "odgovorno zaščititi interese Slovenije na drug način".

“Zavod 25. junij podpira vstop Hrvaške v EU in NATO, a le pod pogojem, da se Hrvaška odreče delom slovenskega ozemlja in morja, ki ga je zasedla po osamosvojitvi, in da opusti prizadevanja za preprečitev neomejenega slovenskega dostopa na odprto morje,“ sporoča Podobnik.

V nasprotnem primeru bodo skupaj z nekaterimi drugimi organizacijami civilne družbe in nekaterimi političnimi strankami vložili potrebne podpise za referendumski postopek. “O načinu sodelovanja in enotnega nastopa se bomo predvidoma dogovorili danes oziroma v nekaj dneh,“ je povedal Podobnik.

“Podpise imamo bolj ali manj zbrane“

Glede samega zbiranja podpisov – za začetek postopka jih je v sedmih dneh treba DZ predložiti 2500 – je Podobnik pojasnil, da imajo te podpise "bolj ali manj zbrane; gre le za to, da jih je treba še enkrat dati na drug formular".

Kot je kasneje pojasnil, je s tem želel povedati, da imajo bolj ali manj zbrane podatke o ljudeh, ki so pripravljeni dati podpis. Sam podpis mora biti namreč originalno dan na ustreznem formularju in ga morajo torej vsi, ki so to pripravljeni storiti, dati sedaj – po sprejetju sklepa o ratifikaciji – v DZ.

Glede roka enega tedna, v katerem je treba vložiti zahtevo za razpis referenduma, pa je Podobnik spomnil, da se lahko ta rok podaljša, če bo državni svet na zakon o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato vložil veto.

Podobnik je sicer izrazil obžalovanje in zaskrbljenost zaradi zavrnitve omenjenega sklepa, ki ga je predlagala poslanska skupina SLS in v katerem je predlagala, da Slovenija ne bi priznavala nobenih hrvaških predpisov, ki bi kršili slovensko ozemeljsko celovitost. Če bi DZ tak sklep sprejel, bi se lahko – kot so ob tem opozorili v SLS – izognili naknadnemu zakonodajnemu referendumu, ki ga bo sicer v zvezi s hrvaškim vstopom v Nato skoraj zagotovo zahtevala njihova poslanska skupina oziroma Zavod 25. junij. Poslanci tega predloga pred glasovanjem o ratifikaciji niso sprejeli, bodo pa o njem odločali v prihodnje.

Gantar: Slovensko javno mnenje je naklonjeno vstopu Hrvaške v Nato

Takoj zatem so se pojavila ugibanja, ali bo SLS – omenja pa se tudi Zavod 25. junij Marjana Podobnika – vložila pobudo za sklic referenduma oziroma sprožila ustrezne postopke. Najbolj verjeten se zdi scenarij, po katerem bi pobudniki v sedmih dneh predložili 2500 podpisov, nakar bi moral predsednik DZ Pavel Gantar razpisati 35-dnevni rok za zbiranje 40 tisoč podpisov, s čimer bi odložil začetek veljavnosti ratifikacije.

"Šele če ti podpisi ne bi bili zbrani, bi zakon (o ratifikaciji) začel veljati, sicer pa bi bil referendum. Moramo pa počakati, kako se bodo stvari razvijale," je dejal Gantar po zaključeni seji DZ. Je pa poudaril, da bodo najprej poskušali s SLS doseči kak kompromis glede njihovega predloga, da bi ga DZ morda vendarle sprejel v takšni ali drugačni obliki.

"Predlog sklepa bo takoj dodeljen v obravnavo odboru za zunanjo politiko, obravnavati pa ga bo moral tudi DZ, ker je naslovljen nanj," je pojasnil Gantar in napovedal "živahno politično debato" v prihodnjih dneh. "Ne želimo se ničemur izogniti; želimo prisluhniti tudi drugim, če imajo kake močne strahove glede zavarovanja nacionalnih interesov. In če bomo tu našli kake skupne točke, bomo to storili, sicer pa ne. Mislim, da bo to še vsebinska razprava, ne želimo pa nobenih taktičnih takšnih ali drugačnih manevrov," je še dejal.

Za zdaj pa je po njegovih besedah pomembno predvsem, da je do ratifikacije vstopa Hrvaške v Nato danes prišlo "in da se je z današnjim glasovanjem o zaključnem računu pač končalo eno od najbolj neslavnih, kratkih ampak neslavnih obdobij v tem DZ".

Proces zbiranja podpisov za razpis referenduma bi sicer lahko ogrozil ciljni datum, 23. marec, do katerega naj bi članice Nata v Washington deponirale svoje ratifikacijske listine protokolov o vstopu Hrvaške in Albanije v Nato, da bi nato na vrhu zavezništva 3. in 4. aprila v Strasbourgu in Kehlu lahko sodelovali kot polnopravni članici. Glede na minimalne roke bi ta datum lahko še ujeli, je pojasnil Gantar, seveda ob predpostavki, da ne bi bilo zbranih 40 tisoč podpisov. "Če pa ne, potem pa je seveda referendum tu," je še pojasnil, a dodal, da se mu kljub temu zdi težko, da bi do referenduma prišlo. Pa tudi če, bi po njegovem mnenju težko uspel.

Državni svet zahteva vpogled v dokumentacijo o vključevanju Hrvaške v Nato

V sklepu, sprejetem na današnji dopisni seji, je komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve od vlade, zunanjega ministrstva in ministrstva za obrambo zahtevala, da predsedniku DS Blažu Kavčiču in članom komisije omogočijo vpogled v pristopno dokumentacijo in vse ustrezne dokumente, na podlagi katerih bo lahko državni svet ocenil, "ali Hrvaška kot kandidatka za članico zveze Nato spoštuje in sprejema vrednote in pogoje za sprejem v zvezo Nato", so sporočili iz DS.

Ob tem je komisija vlado opozorila, naj pri določitvi termina za vpogled v zahtevane dokumente upošteva dejstvo, da ustava določa sedemdnevni rok, v katerem lahko DS od DZ zahteva ponovno odločanje o zakonu. To pomeni, da ima DS do prihodnjega ponedeljka čas, da se sestane in morda izglasuje veto na v ponedeljek v DZ potrjeni zakon o ratifikaciji protokola o pristopu Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi. V tem primeru bi moral DZ o zakonu znova glasovati in ga podpreti z dvotretjinsko večino.

Državni svetniki so sicer na seji 21. januarja z 19 glasovi proti 12 pritrdili mnenju komisije DS za mednarodne odnose in evropske zadeve, da bi moral DZ preložiti odločanje o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v zvezo Nato ne glede na sprejeto časovnico vključevanja povabljenih držav v zavezništvo. Večina svetnikov je namreč menila, da je treba upoštevati zadržke, ki izhajajo iz odprtih vprašanj v odnosih s Hrvaško, ter ocenila, da se EU in Nato dopolnjujeta.

Vpogled omogočen

Z ministrstva za obrambo so sporočili, da bo vpogled v navedene dokumente omogočen v centralnem registru Nata, in sicer jutri ob 11.15 (predsedniku Državnega sveta) in ob 14.00 (predsedniku in članom komisije).

Sanader: To je dvostransko vprašanje

Slovenska blokada hrvaških pogajanj z EU ni dobra ne za Hrvaško ne za celotno jugovzhodno Evropo, je dejal hrvaški premier Ivo Sanader. Ponovil je, da se dvostranska vprašanja med državami ne smejo obravnavati na ravni pogajanj z EU. Vnovič je izrazil upanje, da bosta Zagreb in Ljubljana uredila problem meje in še enkrat pozval na reševanje vprašanja pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, kar je po njegovih besedah bilo že dogovorjeno avgusta 2007 na Bledu.