Prof. dr. Aleš Blinc je študiral v Ljubljani, kjer je tudi doktoriral, po študiju pa je med drugim dve leti sodeloval kot gostujoči raziskovalec na Medicinski fakulteti Univerze v Rochestru v New Yorku. Zdaj je predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana in profesor interne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Je avtor številnih znanstvenih in strokovnih člankov, objavljenih v najbolj priznanih svetovnih medicinskih revijah, ter cenjeni vabljeni predavatelj na mednarodnih in domačih strokovnih in znanstvenih srečanjih. Je avtor oziroma soavtor številnih raziskav s področja žilne medicine ter mentor magistrskih in doktorskih študentov.
Od leta 2000 je glavni urednik Revije za srce, ki jo že 30 let izdaja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in je vodilna slovenska revija za preventivo bolezni srca in ožilja, namenjena širšemu občinstvu. Dr. Aleš Blinc s svojim vrhunskim znanjem vsa ta leta skrbi po eni strani za visoko strokovno raven revije in za njeno aktualnost, po drugi pa za širše razumljiv jezik in razvoj slovenske terminologije na tem področju. Je tudi avtor številnih člankov v reviji. Izjemno odmevna in priljubljena je njegova rubrika Novice o zdravju, v kateri v vsaki številki poroča o novicah s področja zdravstva, povzetih po priznanih svetovnih strokovnih revijah.

Po zaslugi dr. Blinca in njegovih strokovnih poznanstev pri reviji s svojimi prispevki sodelujejo številni slovenski zdravniki in drugi strokovnjaki, katerih znanje je pomembno za preventivo bolezni in zdrav življenjski slog. Ob rednem delu dr. Blinc v okviru Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije pogosto tudi predava ter tako prispeva k prepotrebnemu širjenju znanja na tem področju. Prav tako je izrazito dejaven v strokovnem svetu društva in je pobudnik nekaterih novosti na področju preventive, med drugimi uvedbe dneva žil pri nas, merjenja gleženjskega indeksa in tako imenovanega kazalca starosti žil.
Aleksander Merlo se je rodil v Postojni, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo, študiral pa je na Medicinski fakulteti Univerze na Reki. Ginekologijo in porodništvo je specializiral v Ljubljani in Postojni, kjer se je nato zaposlil. Najprej je kot splošni zdravnik delal v Zdravstvenem domu dr. Franca Ambrožiča, kmalu pa je odšel v Bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo Postojna. To je bila na Primorskem dolgo edina porodnišnica – Izola in Šempeter pri Gorici sta ju dobila pozneje.
V štiridesetih letih, kolikor je ostal v postojnski bolnišnici in jo v tem času dolgo tudi vodil, si je pridobil globoko spoštovanje sodelavcev in pacientk, ki cenijo njegovo predanost delu, pripravljenost na pogovor ter razumevanje za njihove skrbi in želje. Sandi Merlo je prepričan, da je rojstvo nekaj čudovitega in želi si, da bi se poroda lahko vsi veselili. Zato se je vedno znal odzvati na želje porodnic, parov in družin, postojnska porodnišnica pa je postajala zgled za druge, ko je kot prva pri nas uvedla porod v vodi, orala ledino na področju epiduralne analgezije, uredila tako imenovano babiško hišo, v kateri lahko porodnice rodijo, kot bi bile doma, a so ob morebitnih zapletih vendarle v bolnišnici, ter uvedla še številne druge novosti. Postali so ena najbolj zaželenih in najuglednejših bolnišnic za ženske bolezni v Sloveniji, ki kot porodnicam prijazna porodnišnica slovi tudi na tujem, po številu porodov pa je tretja v državi.

Aleksander Merlo si kot direktor nenehno prizadeva za boljše pogoje delovanja bolnišnice, v nekaterih obdobjih pa se je moral postaviti tudi za njen obstoj. V svojem javnem udejstvovanju opozarja na stanje v zdravstvu in predlaga rešitve, ki bi šle v korak s časom – napredujeta medicina in ginekologija, pravi, a napreduje tudi družba, ki ima nove zahteve in večja pričakovanja. V številnih intervjujih, javnih nastopih in nenazadnje v političnem udejstvovanju ostaja prepričljiv in zaupanja vreden človek, ki ne govori na pamet, marveč z izkušnjo svojega poslanstva ter predanosti bolnišnici, pacientkam in sodelavcem. Svoje znanje porodništva in zdravljenja neplodnosti prenaša tudi na mlajše kolege in kolegice ter pri tem poudarja pomembnost nenehnega izobraževanja in ustreznih možnosti za delo mladih.
Prof. dr. Marko Noč je diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1995 tudi doktoriral. Tedaj je zaključil tudi specializacijo s področja interne medicine, pozneje pa sta mu bili na podlagi dela priznani še specializaciji iz intenzivne medicine ter iz kardiologije in vaskularne medicine. Je predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Interne klinike UKC Ljubljana in redni profesor interne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2012 je postal član Evropske akademije znanosti in umetnosti, od leta 2017 je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2018 je prejel Zoisovo nagrado za izjemne znanstvene dosežke.
Izpopolnjeval se je na uglednih zdravstvenih ustanovah v Združenih državah Amerike. Kot raziskovalec je v letih 1991–1993 delal na področju eksperimentalne kirurgije na University of Health Sciences, The Chicago Medical School, pozneje je bil gostujoči raziskovalec na Institute of Critical Care Medicine, University of Southern California, v letih 1999 in 2000 pa Fulbrightov štipendist v bolnišnici Cedars-Sinai Medical Center v Los Angelesu, kjer je opravil tudi specializacijo iz intervencijske kardiologije).

Kot zdravnik se ukvarja z obravnavo kritično bolnih srčnih bolnikov. Ob tem izvaja različne invazivne kardiološke posege, kot so koronarografija, perkutana koronarna intervencija, aortna balonska črpalka in zunajtelesna membranska oksigenacija. Dodatne kardiološke posege izvaja tudi v kardiološkem centru Medicor v Izoli. Rezultate svojega raziskovalnega dela objavlja v priznanih mednarodnih strokovnih revijah in predstavlja na najpomembnejših mednarodnih strokovnih srečanjih.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.