Razkorak v rasti BDP: napaka ali načrtno zavajanje?

Optimistično sporočilo državnih statistikov februarja letos: "Slovensko gospodarstvo je lani zraslo za 5,4 odstotka." In popravek te iste institucije, ki jo je dva meseca po oblikovanju prejšnje Janševe vlade prevzel Tomaž Smrekar: "BDP je v resnici lani zrasel za pol manj."

"Med ocenami znotraj enega leta, to se pravi to je za 2022, take razlike jaz nisem nikoli videl," opozarja nekdanji finančni minister Dušan Mramor. "Navadno je bilo tako, da so bile te napovedi od vseh predvsem prepesimistične. Medtem ko sedaj je to ravno obratno," pravi bivši varuh javnih financ, Andrej Šircelj, ki dodaja: "Pomeni, seveda, alarm za javne finance."

Gre za revizijo podatkov, ne pa napako, odgovarjajo državni statistiki. Predhodna ocena pa, da je izboljšana z novimi, dodatnimi podatki, pojasnjujejo. Z isto metodologijo kot vsako leto. Da bi država umetno napihovala številke, pa na statističnem uradu zanikajo. "Nihče ne vpliva na kateri koli podatek, ki ga izračunava in objavlja Surs. Tudi v tem primeru je bilo tako. Neodvisnost slovenske uradne statistike je zahtevana s slovensko in evropsko zakonodajo in redno pregledovana od evropskih nadzornikov," pojasnjujejo.

Kakšen signal je napaka za investitorje, državne institucije? 

Podatek, ki lahko pomeni torpedo za javne finance, je, neuradno, močno odjeknil na zadnji seji vlade in je neprijetno presenetil premiera Goloba in koalicijske veljake. "Jaz sem v bistvu presenečen nad tem, da so napovedovali 5,4-odstotno rast. Ne vem, na čem je bila taka ocena utemeljena. Mislim, da smo vsi pričakovali ohlajanje. Konec koncev je naš največji izvozni trg Nemčija v tehnični recesiji," opozarja minister za delo Luka Mesec.

"Tukaj so se kazalci poslabšali za Slovenijo. Tukaj je prišlo do tega, da je ta odstotek, ki je bil spremenjen, izredno visok. In tveganja so velika, tudi za mednarodne trge," opozarja Šircelj. "To sigurno ni brez problemov. Zaradi tega, ker ti naraste dolg. Nam je narasel zdaj preko 70, kar je takoj signal, ker je tako kot neka meja. Spraševali se bodo tudi, po moje, investitorji ali pa državne institucije, kako to, da se je to zgodilo? Nekaj mora biti v Sloveniji narobe. Tako, da to ni dobro," dodaja Mramor.

Sprememba ocene rasti BDP ne vpliva na zaveze Slovenije glede postopnega srednjeročnega uravnoteženja javnih financ, sporoča aktualni varuh javnih financ. Tako pa v kabinetu Klemna Boštjančiča o morebitni objektivni politični odgovornosti za odstopanje statistik: "SURS in UMAR izračune pripravljata samostojno, zato o objektivni odgovornosti ministra ne moremo govoriti. Oba organa imata svoje vodstvo, ki organizacijsko in odločevalsko ni povezano z ministrstvom za finance."

Da bi frizirali državne statistične podatke, pa pri Boštjančiču ostro zanikajo.