'Veriga je fizično in psihično mučenje psa'

Predstavniki Društva za dobrobit živali AniMa (Animals Matter) so v le dveh mesecih zbrali skoraj 12.000 podpisov peticije proti privezovanju psov in jih v začetku aprila predali ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandri Pivec. Podpisniki zahtevajo ukinitev pasjih verig.

"Psi, ki večino svojega življenja preživijo na nekaj metrih omejene površine, priklenjeni na verigo, niso slika iz preteklosti, takšne prizore vidimo vsak dan, saj precejšen odstotek psov v Sloveniji še vedno živi priklenjenih na verige, 24 ur na dan. Že nekaj časa vemo, da je dolgotrajno privezovanje na verigo za psa zelo nevarno, saj lahko povzroči hude spremembe v obnašanju in v fizičnem razvoju. Veriga je fizično in psihično mučenje psa!" opozarjajo v društvu AniMa.

'Ni bolj krutega kaznovanja teh družabnih živali'

Vsi psi, ki danes živijo v Sloveniji, so udomačene živali in so odvisne od človeške oskrbe. Psi so po naravi družabna bitja, ki se razvijajo v interakciji z ljudmi in drugimi živalmi. Pes sprejme človeško družino kot svojo čredo. Prisilna ločitev od črede je psihično mučenje, saj pes razume ločitev kot stalno izključitev in kaznovanje, pojasnjujejo na svoji spletni strani.

Psi na verigah so pogosto prikrajšani za ustrezno hrano, vodo in veterinarsko oskrbo, njihove čustvene potrebe pa so popolnoma zanemarjene. Večina psov na verigah nima urejenega ustreznega zavetišča. Mnogo psov, ki živijo priklenjeni na verige, zamrzne v zimskih dneh ali umre zaradi vročinskega udara oz. srčnega zastoja v poletnih mesecih. Psi, ki živijo priklenjeni na verigah, so popolnoma ranljivi za druge živali in krute ljudi, saj se ne morejo umakniti. Številni priklenjeni psi so ukradeni, ustreljeni, zabodeni, mučeni ali zastrupljeni od mimoidočih ali sosedov, ki jih je motilo njihovo lajanje. Ni bolj krutega kaznovanja teh družabnih živali, kot je priklenitev na verigo.

Poleg tega psi, priklenjeni na verigo, omejeni na istem mestu ure, dneve, mesece in leta utrpijo ogromno psihičnih motenj. Drugače prijazni in pokorni psi, ki so stalno privezani, postanejo nevrotični, nesrečni, vznemirjeni in pogosto agresivni. Zaradi življenja na verigi se pri psih pojavijo apatičnost ter druge nenadzorovane oblike vedenja (vrtenje v krogu, lovljenje svojega repa, nervozna hoja gor in dol kolikor dopušča dolžina verige, neprekinjeno lajanje in zavijanje, itd). Vsak pes nujno potrebuje družbo ljudi, drugih psov in predvsem veliko gibanja. Ko psu omejimo njegov teritorij, se lahko kmalu pojavi povečana agresivnost. V mnogih primerih imajo psi, priklenjeni na verige, poškodbe vratu in hrbtenice, ki jih povzročijo nenehno stiskanje in drgnjenje preozkih ovratnic in prekratke verige, še dodajajo v društvu AniMa.

"Psi se pogosto zapletejo v verige in ne morejo do hrane, vode in zatočišča. Glede na krute življenjske razmere, ki so jim psi na verigah izpostavljeni, ni presenetljivo, da pogosto postanejo agresivni, napadajo otroke ali druge ljudi, ki se jim približajo. Najbolj nepredvidljivi so psi, ki živijo privezani na verigo in prostosti skoraj ne poznajo. Pes postane napadalen, oddaljuje se tudi od duševnega ravnovesja, ki mu lahko nudi le sožitje s človekom. Pes iz ograjenega dvorišča, kjer se lahko prosto giblje, se obnaša čisto drugače. Njegovo obnašanje je veliko bolj predvidljivo."

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

PRIMERI:

… Dve leti star pasji mešanček, privezan na 1,5 metra verige, enkrat na teden dobi svežo vodo in ostanke človekove hrane, nikoli na sprehodu, nikoli v stiku z drugimi psi in ljudmi, čuva vikend svojemu lastniku, brez ustreznega zavetja.

… Mešanec v tako majhnem pesjaku, da dobesedno hodi po stenah, nima kje spati razen v lastnih iztrebkih, človeka vidi enkrat na dan, ko mu vržejo krompirjeve olupke.

… Kratkodlaki pasji starček na verigi, komaj se premika od bolečin, leži na betonu, v vseh vremenskih razmerah, brez veterinarske oskrbe.

… Samojed v pesjaku, dovolj velikem za jazbečarja, požrt od bolh, za vodo odvisen od dobre volje redkih mimoidočih, zmeraj sam.

… Mačke, prepuščene same sebi, sestradane, pohabljene, povožene, nenehno breje, mačji mladiči v kartonastih škatlah in plastičnih vrečkah, odvrženi za ograje, na ceste, v potoke.

… Avstralske papige Rosele v okrogli, premajhni kletki, brez ustrezne prehrane in gibanja, sredi zime na mrazu.

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Kaj pravi naša zakonodaja?

Kljub temu, da je privezovanje psa na verigo nevarno in psu škodljivo, slovenska zakonodaja to dovoljuje. Dolžino, težo in obliko verige (tako kot druge dolžnosti skrbnika pri urejanju primernih bivanjskih pogojev) določa Pravilnik o zaščiti hišnih živali, ki določa le minimalne pogoje.

V Sloveniji je prepovedano le privezovanje mladičkov do šestih mesecev starosti in brejih psic, v ostalih primerih so verige še vedno dovoljene. Če je pes privezan, mora biti dolžina priveza enaka najmanj trikratni dolžini psa, vendar ne krajša od treh metrov. Pes prav tako ne sme biti privezan z zatezno, bodečo ali pretesno ovratnico – teža priveza ne sme presegati ene dvanajstine teže psa.

V mnogih zahodnoevropskih državah je privezovanje psov na verige – tako v zaprtih prostorih kot na prostem – prepovedano z zakonom. Tudi Malta in Madžarska sta to že prepovedali. Verige pa so še vedno v navadi v vzhodni in južni Evropi, kjer psi služijo le kot opozorilo, da se nekdo približuje kmetiji ali hiši. "Bolj kot se približujemo ruralnemu okolju, bolj so 'lastniki' še vedno prepričani, da je pes za na verigo, da ne potrebuje veterinarja in da se ga, če zboli, ustreli in zamenja z drugim."

Alternativa je ograjen del dvorišča s primerno ograjo

Društvo AniMa že več let sodeluje z ljudmi, ki imajo pse na verigah, jim svetuje in pomaga pri izboljšanju življenjskih pogojev psov, da bi se jim omogočilo življenje brez verige. "Pri delu uporabljamo rešitve, ki imajo dolgoročno več prednosti kot veriga, npr. ograjen del dvorišča s primerno ograjo. Primerno ograjen del dvorišča, kot alternativa verigam, predstavlja bolj svobodno življenje psa, hkrati mu preprečuje samostojno potepanje. Pes je danes človeku partner oziroma spremljevalec. Poleg tega, da lahko čuva hišo, ne da bi bil na verigi, je lahko človekov zelo dober terapevt, tolažnik, družabnik, pomočnik slepih, varuh ovc in najpomembnejše – človekov najboljši prijatelj. Samo pes v dobri fizični in psihični kondiciji lahko dobro opravlja svojo nalogo, ki mu jo je naložil in zaupal človek. Žival, priklenjena na verigo, polna zajedavcev, bolna, izmučena od vročine ali mraza, ne more biti dober prijatelj, čuvaj, spremljevalec ali športnik," še opozarjajo.

Kot še pravijo, nobena sodobna, civilizirana država v Evropi ne bi smela dovoliti, da so psi priklenjeni na verige, zato vlado prosijo, da to zastarelo in kruto prakso pasjih verig prepove. "Prosimo, da se zagotovi, da naša država, ki je podpisale Evropsko konvencijo o varstvu hišnih živali, kaznuje ljudi, ki priklenejo psa na verigo, saj to dejanje povzroči "nepotrebno bolečino, trpljenje in stisko" človekovemu najboljšemu prijatelju."

"Ko v skrajnih primerih kršitev Zakona o zaščiti živali kličemo na pomoč pristojne inšpekcije in policijo, nemalokrat naletimo na nerazumevanje ali smo celo priča dopuščanju nespoštovanja že tako zastarele in neustrezne zakonodaje, pač v imenu "dejstva", da so živali samo stvari in lastnina. Ker smo Slovenci sicer tako prizadevni v zgledovanju po ravnanju Evrope, vas pozivamo, da tudi na področju zaščite živali sledimo npr. Franciji, in uzakonimo, da so živali čuteča bitja, s katerimi si delimo Zemljo. S takšno temeljno spremembo odnosa naše družbe do živali bodo nadaljnji zakonski koraki lažji," so pozvali ministrico.

Ministrstvo: Verige niso edini problem

Ministrica Pivčeva se je društvu AniMa ob predaji podpisov zahvalila za trud in aktivnost na tem področju. Kot je povedala, se problematike na ministrstvu zavedajo in do nje resno in odgovorno pristopajo, preučujejo pa tudi možnosti za ureditev tega področja.

Poudarila je, da je omejevanje svobode gibanja in omejevanje socialnih stikov psom širša problematika, ki vključuje tudi problematiko privezovanja psov. "Na ministrstvu že proučujemo možne spremembe predpisov, ki bi na tem področju bistveno izboljšale dobrobit živali. Trenutno preverjamo pravno ureditev teh vprašanj v drugih državah. Ta problematika se nam zdi širša, saj smatramo, da verige niso edini problem in da je tukaj tudi neodgovorno ravnanje lastnikov; ker je hišnih ljubljenčkov vedno več, je treba to celovito obravnavati," je povedala in dodala, da potekajo aktivnosti za izvedbo širše kampanje ozaveščanja za odgovorno ravnanje s hišnimi ljubljenčki ter odgovorno lastništvo.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še zagotavljajo, da pozitivno sprejemajo pobude, ki gredo v smeri večje zaščite živali in so pripravljeni na konstruktivne pogovore.

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin potekajo aktivnosti za izvedbo kampanje "ozaveščanja odgovornega lastništva živali", s katero bi radi dosegli višji nivo odgovornega lastništva živali. "Projekt je v fazi pridobivanja ponudb in izbire primernega zunanjega izvajalca. V kampanji bodo poudarjeni pomen poznavanja potreb živali, ustrezno socialno okolje in pozitivni odnos človeka do živali," so še dodali.