Proti preganjanju novinarjev, ki razkrivajo tajne podatke

Novinarki Dela tožilstvo očita kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov, predobravnavni narok v tej zadevi pa je razpisan za sredo. Anuška Delić naj bi izdala tajne podatke konec leta 2011, ko je v več člankih pisala o povezavi neonacistične skupine Blood & Honour s stranko SDS. Sporno pri njenem poročanju naj bi bilo, da je po trditvah Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) objavila tudi njihove podatke.

Predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Matija Stepišnik je opozoril, da gre v primeru pregona Delićeve za zelo nevaren proces. V društvu po njegovih besedah menijo, da je bil v njenem primeru javni interes pri objavi informacij nesporen in nedvoumen. Dejal je, da sta zaradi izdaje tajnih podatkov kazensko ovadena tudi novinarja Dnevnika Meta Roglič in Peter Lovšin, ki sta bila že zaslišana na policiji.

DNS bo po Stepišnikovih besedah zaradi takšnih primerov podalo formalni predlog za spremembe kazenskega zakonika v členih, ki se dotikajo razkrivanja tajnih podatkov. "Državo pozivamo, naj ne preganja novinarjev, ki razkrivajo tajne podatke, vlada pa naj dekriminalizira odgovornost novinarjev za objavo tajnih podatkov," je povedal. Državo v društvu pozivajo tudi k dekriminalizaciji kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.

Delićeva pa je povedala, da ne dvomi v to, da je bila objava informacij v javnem interesu. Opozorila je, da je tovrstnemu pregonu lahko izpostavljen kdorkoli od novinarjev. Pri tem je pojasnila, da ima sama podporo delodajalca in uredništva.

Dejala je, da javni interes v tem primeru še povečujejo zadnja odkritja na podlagi obtožnega predloga, ki po njenih besedah kažejo, da je država ves čas vedela za dejavnost slovenskega krila skupine Blood & Honour. "Takrat je bila na oblasti levica in informacije kažejo, da ne ena ne druga politična stran ni ukrepala oziroma ni storila nič, da bi se lotila tega problema oziroma da bi zamejila te dejavnosti," je opozorila.

Odvetnik Delićeve Emil Zakonjšek konkretne zadeve ni želel komentirati, je pa dejal, da vsak, ki ima moč, skuša obvladati oziroma nadzirati medije, preko katerih se udejanja pravica svobode izražanja. "Zato so tudi sodni postopki lahko oblika pritiska oziroma oblika discipliniranja novinarjev," je povedal. Po njegovih besedah bi moralo sodišče vedno, ko pride do sodnih postopkov, ki imajo za podlago medijsko objavo, tehtati med svobodo izražanja v korelaciji s pravico do zasebnosti, komunikacijsko tajnostjo ali pa zaščito podatkov v kazenskem postopku.

V zvezi s primerom Delićeve so se odzvali tudi v Evropski zvezi novinarjev, kjer so v izjavi za javnost pozvali k umiku vseh obtožb zoper novinarko. Zapisali so, da je dolžnost novinarjev, da poročajo o zadevah, ki so v javnem interesu. Pri tem so dodali, da bi morali biti novinarji zaščiteni pred kazensko odgovornostjo za objavo takšnih informacij.

Zapisali so, da so o primeru Delićeve obvestili predstavnike Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Navedli so še odziv evropske poslanke Tanje Fajon, ki je dejala, da je Delićeva po njenem mnenju delovala v interesu javnosti. Po njenih besedah bi morali novinarji delovati v varnem okolju brez stalnega strahu pred pregonom ali zaporno kaznijo.