Protestno pismo proti avstrijskemu podaljševanju nadzora meje s Slovenijo

Evropski poslanci iz Slovenije Irena Joveva, Ljudmila Novak, Klemen Grošelj, Franci Bogovič in Milan Brglez navajajo, da so bili seznanjeni s tem, da je Avstrija z obvestilom Evropski komisiji pojasnila odločitev o ponovni uvedbi nadzora na svojih mejah z Madžarsko in Slovenijo. A opozarjajo, da evropska zakonodaja jasno določa, da skupno obdobje nadzora na notranjih mejah EU, vključno s podaljšanji, ne sme biti daljše od šestih mesecev. V izrednih okoliščinah se lahko podaljša na največ dve leti.

Omenjeni poslanci poudarjajo, da je pravica do prostega gibanja oseb ena temeljnih predpostavk in ustanovnih pravic EU. Države članice EU bi morale potemtakem storiti vse, da bi se držale teh načel in upoštevale svoje dolžnosti v okviru pogodb EU, so prepričani. Ob tem so dodali, da mora biti ponovna uvedba nadzora na mejah sorazmerna z domnevno ugotovljeno grožnjo.

"Na tej podlagi se nam zdijo nedavne javne izjave avstrijskega notranjega ministra Gerharda Karnerja o domnevni grožnji neupravičene, dejanja za uvedbo nadzora na mejah pa nesorazmerna. Republika Slovenija več kot ustrezno naslavlja izzive na področju nezakonitih migracij, morebitnih terorističnih groženj in trgovine z ljudmi. Delujoči schengen ne predstavlja nikakršne grožnje Republiki Avstriji, medtem ko nadzor na mejah močno omejuje svobodo gibanja," so poudarili.

Številna podaljšanja nadzorov na notranjih mejah od leta 2015 po mnenju omenjenih evroposlancev niso bila dovolj utemeljena, prav tako niso bila skladna s pravili, ki se nanašajo na njihovo podaljšanje, nujnost ali sorazmernost.  "Obžalujemo, da se odločitve o uvajanju nadzora na notranjih mejah sprejemajo brez zadostnega upoštevanja skupnega evropskega interesa za ohranitev schengna in spoštovanja uveljavljenega schengenskega pravnega reda." Prav tako so pozvali Evropsko komisijo, naj uveljavi pristojnost in izda mnenje, če to zadeva nujnost ali sorazmernost načrtovane ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah.

Vztrajajo tudi, da bi – če bi to že bilo potrebno – morali razmisliti o alternativnih ukrepih za nadzor na notranjih mejah, kot jih predlaga Evropska komisija v okviru posodobljenih pravil zakonika o schengenskih mejah. Zato predlagajo, naj "raje vsi skupaj prispevamo k hitri uzakonitvi in implementaciji predlaganih sprememb, medtem pa iščemo rešitve v alternativnih ukrepih, ki bi bili usklajeni med državami članicami". Ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah ostaja in bi morala ostati ukrep v skrajni sili. 

Avstrija je sicer Evropsko komisijo prejšnji teden obvestila, da podaljšuje nadzor na mejah z Madžarsko in Slovenijo. Med razlogi za to so navedli tudi vojno v Ukrajini. Vlada na Dunaju se je za to podaljšanje odločila kljub razsodbi Sodišča EU iz konca aprila, da lahko država članica ob resni grožnji za svoj javni red ali svojo notranjo varnost resda ponovno uvede nadzor na svojih mejah z drugimi članicami, vendar pri tem ne sme prekoračiti najdaljšega celotnega trajanja šestih mesecev. Država članica lahko ukrep ponovno uvede le, če se sooči z novo resno grožnjo, ki se razlikuje od prvotno ugotovljene.

Evropska komisija se na avstrijsko potezo ni odzvala

Evropska komisija se na ukrep Avstrije ni odzvala. Na vprašanje STA so zgolj pojasnili, da sodba Sodišča EU pojasnjuje pravila, ki se uporabljajo za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah. Ker je Sodišče EU v tej odločitvi pravzaprav odgovarjalo deželnemu upravnemu sodišču avstrijske Štajerske, pa mora zdaj po mnenju Evropske komisije o zadevi najprej odločiti slednje, torej avstrijsko deželno sodišče.

"Z državami članicami si prizadevamo za odpravo dolgotrajne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah s pomočjo tesnega tehničnega in političnega dialoga. Prav tako smo pripravljeni sodelovati z Evropskim parlamentom in Svetom EU pri obravnavi tega vprašanja v okviru tekočih pogajanj o posodobitvi zakonika o schengenskih mejah," so še sporočili iz Evropske komisije.