Pred vladno palačo v Ljubljani se je danes zbralo približno 400 protestnikov iz dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin, ki so želeli vlado opozoriti na probleme sobivanja z romsko skupnostjo. Vladi oziroma pravosodni ministrici Zdenki Cerar so predali tudi peticijo, v kateri odgovorne pozivajo, naj uredijo zadeve na področju romske problematike, podpisali pa so jo župani občin z omenjenih območij, na katerih živijo Romi.
Ob predaji peticije Cerarjevi sta predstavnik civilne iniciative prebivalcev Dolenjske Silvo Mesojedec in novomeški podžupan Miloš Dular (SDS) poudarila, da ta ni naperjena proti Romom, saj je cilj protestnikov, da se pomaga tudi romski skupnosti. Predvsem v smislu, da se pripravi poseben zakon o Romih. Dodala sta, da se pristojni državni organi na njihove pozive po rešitvi romske problematike ne odzivajo, tudi po sporu med skupino Romov in vaščani ter streljanju, do katerega je pred kratkim prišlo v vasi Krka. Cerarjeva je med drugim pojasnila, da bo peticijo predala vladi in zatrdila, da bodo resno pristopili k reševanju problemov.
Mesojedec je sicer ob začetku protesta pred poslopjem vlade udeležencem dejal, da upa, da bo vlada pomagala tudi Romom in da bodo skupaj z večinskim prebivalstvom zaživeli človeka vredno življenje. Župan Ivančne Gorice Jernej Lampret pa je dodal, da so oni tisti, ki živijo skupaj z Romi, zato tudi čutijo breme, ki ga prinaša romska problematika. Ob tem je državne organe pozval, naj prebivalcem omenjenih območij zagotovijo varnost in izrazil upanje, da bodo s pomočjo države skupaj z Romi lažje zaživeli.
Protestnikom sta se sicer pridružila tudi prvaka opozicijskih SDS in SNS, Janez Janša in Zmago Jelinčič. Slednji je v svoji znani maniri Rome znova preimenoval v cigane in poudaril, da so se na protestu zbrali vsi, ki za Slovence zahtevajo enake pravice, kot jih imajo Romi. Jelinčič je še dodal, da je v državnem zboru kar nekaj poslancev, ki so, podobno kot on, na strani protestnikov.
"Dolgo je trajalo, da smo se naveličali poslušati prazne obljube," je protestnike nagovoril Janša. Kot je zatrdil, se niso zbrali, ker bi bili nestrpni, ampak ker odgovorni niso opravili svojega dela. "Če bi namreč oblast svoje delo opravila, tega zbora danes ne bi bilo. V slovensko ustavo smo že pred 13 leti zapisali, da je treba sprejeti celovit sistemski zakon, ki bo omogočil ureditev romske problematike v celoti, vendar ga še vedno ni." Po njegovem se tudi obstoječi zakoni ne izvajajo, zakoni s področja romske problematike pa ne veljajo za vse enako. Zato moramo zahtevati enakost pred zakonom, od vlade pa, da končno predlaga zakon, ki bo omogočal celovito urejanje romske problematike, je še povedal predsednik SDS, ki je protestnikom tudi čestital za državljanski pogum.
Med protestniki sta bila poleg omenjenih tudi poslanec SNS Sašo Peče in ljubljanski mestni svetnik Mihael Jarc (Lista za čisto pitno vodo), ki je v javnosti znan predvsem kot pobudnik referenduma proti gradnji džamije ob južni ljubljanski obvoznici.
Protestniki so se sicer "opremili" tudi s številnimi transparenti, s katerih je bilo mogoče prebrati denimo: Romi izločite svoje kriminalce, Pravica za vse enaka, Romska naselja - odlagališče odpadkov - ekološke bombe, Tudi mi smo izbrisani, Zahtevamo varno in zdravo okolje, Zakaj inšpekcija in policija ne opravljata svojega dela, Ali si policija upa Romom pobrati orožje, Ogroženi smo pred nasiljem Romov - kje je varuh človekovih pravic, itd.
V peticiji za pripravo zakona
V peticiji protestniki zahtevajo, naj vlada že pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami po hitrem postopku pripravi zakon, v katerem bo Rome naredila za enakovredne državljane, saj imajo sedaj več pravic kot ostali državljani, ki so kot večinski narod v manjšini in jim Romi kršijo osnovne človekove pravice. Še posebej tam, kjer čutijo nemoč oz. prestrašenost policije. Dokler nov zakon, ki bo Romom ukinil številne ugodnosti in jih tako izenačil z večinskim narodom, ne bo sprejet, pa naj vlada ministrstvom naloži naslednje naloge: notranje ministrstvo naj zagotovi varnost prebivalcem območij, kjer živijo Romi, ministrstvo za delo naj izpolnjuje svoje naloge, saj se Romi z dodeljenimi pravicami, ki jim ne pripadajo, okoriščajo, ministrstvo za šolstvo naj od Romov zahteva izpolnjevanje obveznosti glede predšolske in šolske vzgoje, ki veljajo za vse državljane, okoljsko ministrstvo pa naj uveljavi zakonitost prostorskih aktov lokalnih skupnosti, saj so Romi "sedaj absolutni in edini gospodar na zemljiščih drugih".
Cerarjeva za dialog med stranema
Pravosodna ministrica Cerarjeva je kot predsednica vladne komisije za romska vprašanja na novinarski konferenci po seji vlade poročala o sprejemu peticije s strani županov dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin. Cerarjeva je med drugim povedala, da je srečanje z župani razumela kot izraz pripravljenosti za iskanje skupnega jezika in da je potreben tudi pogovor s predstavniki romske skupnosti.
Kot je na kratko povzela, župani v peticiji izražajo mnenje, da je država naredila Rome za večvredne državljane ter jim daje več pravic, kot jih lahko uživajo ostali. Po njihovih navedbah ni zagotovljena potrebna varnost prebivalstva, ki živi v njihovi bližini, saj se pojavljajo kazniva dejanja in kršitve pravnega reda. Prav tako opozarjajo, da bi morali bolje poskrbeti, da bi romsko prebivalstvo izpolnjevalo dolžnosti v zvezi z izobraževanjem in skrbjo za svoje okolje, je še povedala Cerarjeva.
Kot je med drugim menila, morajo biti Romi sogovorniki v procesu, ki poteka. Vlada je prepričana, da bodo morali Romi na vseh področjih, ki jih zadevajo, zastopati interese, ko gre za pravice ali pa dolžnosti romske skupnosti. Tudi sama je prepričana, da je uspeh možen le s pogovorom in dogovorom. Če pa bo vsaka stran sama posebej uveljavljala zgolj svoje interese, pravega rezultata ne bo.
Na vprašanje o sprejemu krovnega zakona za ureditev romske problematike je Cerarjeva odgovorila, da gre za dilemo, ali je njegovo sprejetje smiselno. To vprašanje se namreč že ureja v šestih področnih zakonih. Zdaj je dilema, je dejala, ali je bolj prav, da se v tej državi uredi probleme na enem mestu v enem krovnem zakonu, ali pa država ohrani sedanjo razporeditev.
