Slovesnost na Trgu republike se je po izstrelitvi šestih častnih topovskih salv začela s prihodom predsednika Janeza Drnovška, ki je pregledal častno četo in kot slavnostni govornik nagovoril državljanke in državljane.
Predsednik države je uvodoma spregovoril o prehojeni poti od osamosvojitve Slovenije do članstva v Evropski uniji. Osamosvojitev, tako Drnovšek, je Slovenija izpeljala urejeno in zakonito. "Uredili smo tudi status veliki večini ljudi iz drugih republik, nekaterim pa ne, zato je bilo napravljenih nekaj nehotenih napak," meni Drnovšek. Ustavno sodišče je lani odločilo, da se jih mora popraviti, odločitev pa je zelo razvnela politiko in javnost. Ob tem je Drnovšek opozoril, da ni več razlogov za strahove iz preteklosti. Edino Sloveniji je uspelo gladko uiti iz strahot jugoslovanskega razpada. "Če je bila storjena kakšna krivica, jo moramo popraviti, nihče ne bo zaradi tega neupravičeno obogatel, nihče ne bo ničesar izgubil, slovenska prihodnost pa bo zaradi tega bolj prijazna," meni Drnovšek.
Slovenija želi kot članica EU najti nov gospodarski zagon in novo podjetnost. Spodbujanje lastne iniciative in podjetništva je tista prava pot, ki lahko prinese še hitrejši razvoj, je prepričan Drnovšek. Država pa mora zagotoviti čim boljši pretok evropskih vzpodbud v naše gospodarstvo. In če hočemo, da bodo veliki spoštovali nas, moramo sami spoštovati še manjše, manjšine, vsakega posameznika in sami sebe, meni Drnovšek. "Naj trinajsto leto slovenske samostojnosti ne bo nesrečna številka, pač pa leto novega evropskega začetka, novega poleta in novih sanj," je dejal Drnovšek.
Pred slovesnostjo je potekala slavnostna seja državnega zbora. Slavnostni govornik predsednik parlamenta Borut Pahor je v nagovoru orisal prehojeno pot od demokratizacije Slovenije do njenega članstva v Evropski uniji in zvezi Nato. Ob tem je opozoril na pomen nacionalnega interesa, ki naj bi predstavljal gonilno silo prihodnosti, ki se je po Pahorjevih besedah že začela.
Pahor je tako poudaril, da je Slovenija samo 13 let po svoji ustanovitvi uresničila enega temeljnih ciljev in postala suveren del združene Evrope. Prav to predstavlja dosežek pogumnih ljudi, ki so najprej na plebiscitu podprli idejo samostojne Slovenije in nato na referendumu še evropsko idejo. Ob tem pa je Pahor izpostavil enotnost in skupne cilje, brez katerih ne bi bilo mogoče izkoristiti zgodovinskih priložnosti.
V spomin na žrtve vojne za Slovenijo
Predsednik Janez Drnovšek je pred dnevom državnosti položil venec na spomenik padlim v vojni za Slovenijo, nato pa je v predsedniški palači sprejel svojce žrtev. "Spet je pred nami praznik slovenske državnosti. Tokrat že trinajsto leto, trinajsta obletnica vzpostavitve slovenske države. To je tudi priložnost kot vsa leta do sedaj, da se ob tem, ko proslavljamo slovensko državo, se spominjamo njenega nastanka in ugotavljamo, da je napravila lep razvoj na številnih področjih, spomnimo tudi tistih težkih trenutkov ob osamosvojitveni vojni in da se spomnimo predvsem žrtev, tistih naših slovenskih državljanov, ki so dali svoje življenje za osamosvojitev, za nastanek nove slovenske države," je poudaril predsednik Drnovšek. Dodal je, da je svojcem njihova žrtev najtežja, vendar je tudi vsem drugim Slovencem in Slovenkam spomin nanjo svet. "Tudi meni kot predsedniku slovenske države je to posebna priložnost, da se lahko skupaj poklonimo njihovemu spominu in izrazimo svoje spoštovanje in hvaležnost do njihove žrtve," je še dejal Drnovšek.
25. junija 1991 – dan ko je nastala Slovenija
25. junija 1991 je takratna slovenska skupščina uresničila plebiscitarno odločitev za samostojno državo. Sprejela je ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in deklaracijo o neodvisnosti. S tem se je formalno začela suverenost republike, ki so jo slovesno razglasili dan kasneje, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani, vendar se je že 27. junija začela desetdnevna vojna za Slovenijo. Jugoslovanska vojska je dokončno zapustila republiko 25. oktobra 1991.
