Proračun ministrstva za delo ni manjši, je pa negotov

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ima s predlogom rebalansa proračuna 2012 tudi letos na voljo približno 1,7 milijarde evrov, je povedal resorni minister Andrej Vizjak. Kot je uvodoma pojasnil, ima ministrstvo letos na voljo 1,689 milijarde evrov, medtem ko je njihov proračun lani znašal 1,7 milijarde evrov. Zaradi več dejavnikov je sicer proračun ministrstva trenutno precej negotov, je opozoril.

V tej luči je najprej omenil novo socialno zakonodajo, ki je začela veljati 1. januarja, njeni učinki pa bodo najverjetneje drugačni od sprva ocenjenih. Na negotovost proračuna resorja za delo po Vizjakovih besedah vpliva tudi gibanje števila brezposelnih. Marca je bilo v evidenco brezposelnih prijavljenih nekaj manj kot 111.000 brezposelnih, kar je 2,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, je spomnil in dodal, da je to spodbuden podatek. Od gibanja števila brezposelnih bo sicer odvisen tudi obseg sredstev za denarna nadomestila za brezposelne.

Tretji dejavnik, zaradi katerega je mogoče govoriti o negotovosti proračuna ministrstva za delo, so ukrepi za uravnoteženje proračuna. Teh je v okviru Vizjakovega resorja predvidenih za okoli 60 milijonov evrov.

Proračun ministrstva je sestavljen iz nekaj ključnih politik: politike trga dela, politike socialne varnosti in drugih politik, ki so glede na sredstva manj obsežne, je pojasnil.

Na področju trga dela je Vizjak spregovoril o sredstvih za brezposelne in za ukrepe aktivne politike zaposlovanja. V zvezi s prvimi je dejal, da skladno s predlaganimi interventnimi ukrepi, med katerimi je znižanje nadomestil za brezposelnost, predvidevajo znižanje obsega sredstev za 10 odstotkov na dobrih 290 milijonov evrov. Delež za ukrepe aktivne politike zaposlovanja medtem po ministrovih besedah ohranjajo na lanski ravni oz. pri okoli 150 milijonih evrov. Približno polovico sredstev bo zagotovil evropski socialni sklad, polovico pa integralni proračun, je pojasnil.

Med ukrepi, ki nimajo finančnih posledic, a so zelo pomembni, pa je minister izpostavil pospešitev obravnave registriranega brezposelnega oz. njegovega prvega stika s svetovalcem na zavodu za zaposlovanje. Kot je napovedal, bodo uvedli nove indikatorje za spremljanje napredka zavoda pri tovrstnem prizadevanju.

Minister je potrdil, da dvigujejo koncesijsko dajatev za študentsko delo, hkrati pa je predvideno zmanjšanje deleža koncesijske dajatve, namenjenega študentskim organizacijam in študentskim servisom, in sicer približno na raven, predvideno v na referendumu zavrnjenem zakonu o malem delu. Tudi pri študentski prehrani predlagajo kompromis: "Bone ukinjamo zgolj v času med 15. julijem in 15. avgustom, ko ni izpitnih rokov, možnost koriščenja bonov po 20. uri pa omejujemo," je povedal.

Zdravstvenemu resorju na voljo 14,7 milijona manj sredstev

Ministrstvu za zdravje pa je na voljo okoli 57 milijonov evrov, kar je 14,7 milijona manj od lanske realizacije. Racionalizacija se bo izvajala na vseh področjih, največji delež zmanjševanja sredstev je pri investicijah, in sicer 15,6 milijona evrov manj glede na proračun 2012, je pojasnil minister Tomaž Gantar.

Z integralnim delom rebalansa proračuna je zdravstvenemu resorju namenjenih za skoraj 47 milijonov evrov manj, kot jih je bilo namenjenih s proračunom za leto 2012. Za investicije ima ta resor na voljo skupaj 37 milijonov evrov, saj črpa 31 milijonov evrov iz proračunskega sklada, je dejal Gantar.

Daleč največji delež zmanjševanja sredstev je po njegovih besedah na področju investicij. Tako odpade investicija za negovalno bolnišnico v Ljubljani, in sicer v vrednosti milijon evrov. Zmanjkalo bo sredstev za opremo bolnišnic (v ta namen primanjkuje tri milijone evrov), težave bodo tudi pri obnovi kuhinje v bolnišnici na Jesenicah, pravi minister.

Največji delež manka sredstev na tem področju predstavlja investicija DTS Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Oba razpisa sta po ministrovih besedah zaustavljena, saj sta po njegovih ocenah neracionalna, projekt pa razkošno zastavljen. Za dela, ki bodo na tem projektu zaključena letos, je sicer predvidenih 9 milijonov evrov.

Edini projekt, ki je nov in se umešča v investicije, je obnova hematološkega oddelka UKC Ljubljana. Razpis bo pripravljen do konca meseca, računajo pa, da se bodo dela začela najpozneje jeseni. Med investicijami, ki bodo potekale naprej, pa je tudi novogradnja onkologije v UKC Maribor, vredna 9,5 milijona evrov.

Glede na lansko realizacijo se z rebalansom zmanjšajo tudi sredstva za plače uradnikov na ministrstvu za zdravje, in sicer v višini dobrih sedem odstotkov, nižanje sredstev za blago in storitve za 30 odstotkov, nižanje subvencij za 35 odstotkov in nižanje transferjev v javne zavode in javne agencije za med 10 in 30 odstotkov.

Poleg znižanja sredstev za investicije se po Gantarjevih besedah racionalizacija izvaja praktično na vseh področjih. Znižujejo se najemne pogodbe, ki jih ima v najemu ministrstvu za zdravje, čeprav predlagajo tudi izjeme. Zmanjšuje se delo po pogodbah, nižajo se materialni stroški, vlada pa računa tudi na horizontalen ukrep pri plačah javnega sektorja.

Gantar je sicer že predstavil tudi varčevalne ukrepe na področju zdravstva oz. ukrepe za preprečitev izgube v zdravstveni blagajni. Usmerjeni so na uporabnike in na izvajalce, je pojasnil. Ob tem je poudaril, da gre v tej fazi ukrepov za "gašenje požara" in so izbrani ukrepi, ki bodo hitro učinkovali. Šele v sklopu zdravstvene reforme pa bodo ukrepi zastavljeni na daljši rok.

Veterinarji napovedujejo zvišanje cen in opustitev dežurstev

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje mora zmanjšati proračun za 12,5 milijona evrov, od tega skoraj 4,5 milijona samo na Vursu. V Veterinarski zbornici ob tem napovedujejo zvišanje cen veterinarskih storitev in opustitev dežurstva v primeru pojava živalske kužne bolezni. Ob varčevanju na kmetijskem ministrstvu bo namreč največje breme nosila veterina, medtem ko bodo druge službe ministrstva utrpele bistveno manj škode, so zapisali na zbornici.

Zaradi omenjenega zmanjšanja proračunske postavke, ki je bila namenjena za preventivno zdravstveno varstvo živali, 61 veterinarskih ambulant ni sposobnih izpolnjevati določil koncesijske pogodbe, ki so jo podpisale z Vursom. Ta določa vzdrževanje mreže javne veterinarske službe, 24-urno neprekinjeno dežurstvo za primer pojava kužne bolezni ter nadzor nad varno hrano, so še zapisali na Veterinarski zbornici.

Opozarjajo tudi, da bo zaradi zmanjšanja proračunske postavke prišlo do zmanjšanja prehranske varnosti ter zvišanja cen veterinarskih storitev za uporabnike. Zaradi pomanjkanja sredstev bo nedvoumno zmanjšana tudi možnost opravljanja zahtevanih preiskav v Sloveniji ter obseg odvoza poginulih živali in opravljanja diagnostičnih patoanatomskih preiskav v primeru pojava suma bolezni.

Ob tem veterinarji še napovedujejo, da s pričetkom maja ne bodo več opravljali dežurstva v primeru pojava živalske kužne bolezni. V primeru izbruha morebitne kužne bolezni se bodo pogajali z vladno stranjo o ceni njihovega posredovanja, so še zapisali v Veterinarski zbornici.