Za najem športnih dvoran bodo plačevali več

V Mariboru vre. Sedem srednjih šol, ki nima svoje lastne telovadnice, bo z novim letom moralo za najem športnih dvoran plačevati več. Ravnatelji pravijo, da denarja nimajo, ministrstvo pa je za njihove težave gluho.

Športna dvorana, ki bi jo pred 23 leti morali zgraditi na zemljišču Sredje šole za oblikovanje in IC Piramide, nikoli ni zrasla, čeprav je omenjeno zemljišče še vedno na razpolago. Druga, ki bi bila namenjena potrebam III. Gimnazije, Srednje elektro in računalniške šole, Srednje trgovske šole in Srednje gostinske šole, prav tako ni uspela najti svojega prostora. Kot pojasnjuje Nadja Jager Popović, ravnateljica Srednje šole za oblikovanje Maribor, je šolsko ministrstvo ozemlje, kjer naj bi zgradili omenjeno športno dvorano, prodalo, denar pa namenilo za gradnjo Dvorane Luknja, ki naj bi jo srednje šole lahko nemoteno uporabljale, tudi brez finančnih vložkov. Šolsko ministrstvo je sklenilo tudi dogovor, da bo omenjenim šolam sofinanciralo uporabo in najem športnih objektov Maribor, a tu se zaplete. Od leta 2014 tega namreč ne počne več, z izjemo 50 odstotnega deleža refundacije v letu 2018, pravi Jager Popovićeva.

Iz 12 evrov na 17,90 evra na uro

Srednje šole so za najemnino doslej plačevale 12 evrov na uro, kar je na leto znašalo skupno okoli 100.000 evrov za opravljene ure športne vzgoje vseh dijakov omenjenih šol, z novim letom pa se bo cena ure dvignila na 17,90 evrov.

Kot pojasnjujejo na Mestni občini Maribor (MOM), se cena doslej, kljub temu, da so stroški za obratovanje dvoran, zlasti ogrevanja, vseskozi rasli, ni spreminjala. "Zato že nekaj let prihodek iz te netržne oddaje dvoran Športnim objektom Maribor (ŠOM) ne pokrije niti fiksnih stroškov. Izguba, ki jo je ta javni zavod ustvarjal z oddajanjem treh dvoran srednjim šolam, je še dodatno poslabšala njegovo že tako slabo poslovanje. Samo v lanskem letu so, na primer, ŠOM ob nekaj več kot 74.000 evrih prihodka iz tega naslova ugotovili 49.000 evrov izgube," pojasnjujejo na MOM.

Kot dodajajo, ŠOM tako ni ostalo drugega, kot da z začetkom letošnje ogrevalne sezone zvišajo ceno uporabe športnih dvoran na 17,90 evra. Kot so ocenili, naj bi to pokrilo vsaj osnovne stroške oddajanja dvoran, ki jih sicer na trgu oddajajo po bistveno višjih cenah. Po mnjenju MOM naj bi bil za šole dejansko problematičen ukrep ministrstva za izobraževanje, ki je njihov ustanovitelj in financer, in šolam brez telovadnic ne plačuje več uporabe športnih dvoran.

"Da bi dijakom omogočili nemoteno izvajanje športne vzgoje in hkrati preprečili nadaljnjo izgubo pri oddajanju športnih dvoran, sta se občina in javni zavod ŠOM najprej obrnila na šolskega ministra Jerneja Pikala. Pozvala sta ga, da financiranje športne vzgoje za te šole znova uredi na način, kot je veljal pred letom 2017. Ministrstvo še vedno ne sprejema svoje odgovornosti in jo prelaga na srednje šole. Da bi vendarle omogočili izvajanje športne vzgoje dijakom srednjih šol in zaradi lažje planiranja sredstev na ministrstvu, smo zdaj predlagali stopenjski dvig cen:

- do 31.12.2019 ostane cena šolske ure vadbe nespremenjena, to je 12 evrov;

- od 1.1.2020 bo cena šolske ure vadbe 17,90 evra;

- od 1.1.2021 bo cena šolske ure vadbe 19,90 evra.

Če se ravnatelji za takšno obliko plačila uporabe dvoran ne bodo odločili, bo ostala v veljavi cena, ki smo jo predlagali kot novo ekonomsko ceno – 17,90 evra," so še sporočili z Mestne občine Maribor.

Direktor ŠOM Tadej Mežnar je za 24ur.com pojasnil, da v dopoldanskem času prostore oddajajo predvsem šolam in nekaj društvom oz. klubom. Za uporabo športnih objektov so od srednjih šol do sedaj prejemali približno 75.000 evrov (z DDV) na šolsko leto. Denar so porabili za plače zaposlenih, plačilo energentov in tekoče vzdrževanje. Drži pa, da se jim bolj splača imeti prazne dvorane kot pa oddajati SŠ, je potrdil. "V zimskem času je iz ekonomskega vidika bolje imeti nekatere objekte zaprte, kot pa jih dajati v uporaba za takšno ceno."

Kaj pravi ministrstvo?

Na poslansko vprašanje na omenjeno temo, je šolski minister Jernej Pikalo pojasnil, da ima ministrstvo že vse od leta 2013 uveden sistem MOFAS (sistem financiranja srednjih šol, kjer se cena posameznega programa izračuna na dijaka). Šole omenjeni denar dobijo v kosu, kar omogoča ravnateljem, da sredstva razporejajo, tako kot se njim zdi najbolj prav, ampak vseeno v skladu z vsemi zakonskimi predpisi. Ministrstvo, tako Pikalo, od ravnateljev zahteva gospodarno poslovanje, če pa vendarle pride do tega, da z denarjem, ki je bil neki srednji šoli odmerjen, ne uspe pokriti vseh stroškov, potem lahko po nastanku stroška zaprosi za dodatno financiranje, ministrstvo pa redno dofinancira posamezne šole. "Ampak to ministrstvo počne po nastanku stroška, ne vnaprej," je pojasnil.

Ob koncu je še dodal, da "tam kjer vidimo, da so anomalije, pa ne anomalije, ki bi ji srednje šole same povzročile, ampak anomalije zaradi ne vem števila dijakov, tega, onega, tretjega, da tam dofinanciramo, če je potrebno dofinancirati, po nastanku stroška in vsa leta, ne samo v tem mandatu, ampak vsa leta od leta 2013 smo dofinancirali, tako da še nikoli nikogar nismo pustili v finančno negativnem položaju, ampak je to boljši način zato, da lahko ta sredstva razporejamo bolj gospodarno."

Jager Popovićeva na slednje odgovarja, da minister s tem ni povedal nič, ravnatelj pa je tisti, ki mora dijakom zagotoviti športne ure. Ko pa bo šola, zaradi podpisov novih pogodb, za kar je odgovoren ravnatelj, v negativnem finančnem stanju, »bo minister gospodarno razdelil denar do 0«. In če zaradi tega ravnatelj ne bo mogel omogočati razvoja šole, vseh novih zahtev in sprejetih zakonodajnih določil Sviza, šolskega ministrstva in ostalih, pa bo, kot je zapisano v javnosti, kazensko in odgovorno preganjan.

Vprašanja o tej pereči temi smo naslovili tudi na šolskega ministra, odgovore pa še čakamo.