Namen operacije je vzpostaviti trajno sodelovanje organov pregona držav članic EU. Operacijo, ki bo potekala do srede, izvajajo tudi v vseh enajstih policijskih upravah v Sloveniji, vključuje pa predvsem poostren režim na mejnih prehodih s Hrvaško, poostreno varovanje zelene meje in odsekov na cestnem križu. Pri delu slovenske policije je neposredno vključenih sedem italijanskih policistov, sodeluje pa tudi Carinska služba RS. Našo južno mejo sta si iz helikopterja ogledala tudi notranja ministra Belgije in Slovenije, Antoine Doquesne in Rado Bohinc.
Na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje je belgijski minister kot predstavnik trenutno predsedujoče države v Evropski uniji v izjavi za javnost pohvalil napore Slovenije pri doseganju evropskih varnostnih standardov, saj je samo lani ustavila 36.000 ilegalcev. Ob ogledu zelene meje je ugotovil, da bo potrebno še veliko naporov in denarja, da bo bodoča zunanja meja Evrope varna pred vsemi vrstami kriminala, od trgovanja z ljudmi, mamili in orožjem do prostitucije in ponarejanja dokumentov. K uspešnejšemu delu policistov, k izmenjavi podatkov in informacij bo nedvomno prispevala sedanja vaja, ki ji bodo sledile nove. Belgijski notranji minister je še povedal, da se je danes seznanil tudi z novimi uspehi slovenskih policistov na južni meji ter dodal, da bo v ponedeljek prišlo do podpisa sporazuma med Slovenijo in Europolom.
Slovenski minister Rado Bohinc je izrazil zadovoljstvo, da bo Slovenija z vajo lahko dokazala svojo verodostojnost evropski javnosti in poudaril, da je sposobna varovati bodočo schengensko mejo. Že od lanskega leta zato izvajamo schengenski načrt, ki bo zaključen leta 2004 s sprejetjem strogih meril nadzorovanja meje. Zato se bomo morali do takrat opremiti tako kadrovsko kot tehnično in informacijsko, je dejal Bohinc in kot pomembno izpostavil, da bo lahko evropska javnost videla, da smo sposobni zagotoviti omenjene standarde. Del sredstev smo po besedah ministra Bohinca v ta namen že zagotovili v proračunih za prihodnji dve leti, seveda pa računamo tudi na finančno pomoč Evropske unije. Po njegovih besedah je naša država doslej že prejela okrog 35 milijonov mark za opremljanje meje, strošek pa bo seveda še bistveno večji. Pri Evropski uniji že ugotavljajo, da bo treba evropske sklade še razširiti.
Minister Bohinc je še poudaril, da je nadzor južne meje le ena od aktivnosti za obvladovanje globalnega problema migracij, pri čemer že uspešno in dobro sodelujemo s sosednjimi državami. O tem bo beseda tekla tudi na ponedeljkovi mednarodni konferenci na Brdu, katere se bodo poleg predsedujoče Belgije udeležili tudi ministri za notranje zadeve sosednjih držav. "Za zdaj sodelujemo z mešanimi komisijami, ki jih želimo ustanoviti tudi s Hrvati in Madžari. Evropski javnosti želimo povedati, da je naša trenutna zadolžitev slovensko-hrvaška meja in naša usposobitev na njej, kajti meja z Italijo bo postala notranja evropska meja," je dejal Bohinc. Pri tem je posebej poudaril, da na slovensko-hrvaški meji ne gradimo novega berlinskega zidu, ampak se le želimo usposobiti za evropske schengenske standarde varovanja. Hkrati pa si bomo po njegovih besedah po diplomatski poti prizadevali, da bo maloobmejni sporazum s Hrvaško ostal del naše pravne dediščine.
