'Vrhunec nespoštovanja kolektivne pogodbe'

Državni svet bo v ponedeljek odločal o odložilnem vetu na spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Glasovanje o vetu je predsedniku državnega sveta Blažu Kavčiču predlagala skupina svetnikov s prvopodpisanim Dragom Ščernjavičem, ker omenjene spremembe predstavljajo negativen odnos vlade do socialnega dialoga in socialnih partnerjev. Poleg tega so spremembe zakona po prepričanju devetih podpisanih državnih svetnikov "vrhunec nespoštovanja sklenjenih dogovorov in kolektivne pogodbe za javni sektor, katere stranka je na strani delodajalca vlada sama". Pod zahtevo se je poleg Ščernjaviča in drugih svetnikov podpisal tudi svetnik Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Na podlagi zakona o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) so bile sklenjene celo vse kolektivne pogodbe dejavnosti oz. aneksi h kolektivnim pogodbam. "Stranki KPJS sta se torej povsem avtonomno in s prepričljivo večino dogovorili o tem, kdaj so sklenjene spremembe KPJS, pa tudi o postopkih za dosego tega cilja," opominjajo svetniki.

Kot poudarjajo, je nesprejemljivo, da vlada kot pogodbena stranka s spremembami zakona spreminja dogovorjen način spreminjanja KPJS in "s položaja moči" ustvarja podlage za to, da bi obšla in skrajšala postopke, h katerim se je sama zavezala. Določbe sprememb zakona pomenijo poseg v socialno partnerstvo in nespoštovanje temeljnih načel socialne države, je prepričana skupina svetnikov.

"Očitno je, da za vlado ne obstaja noben dogovor, ki ga ne bi bilo mogoče ob primernem trenutku enostavno povoziti z zakonom, odgovornost za to pa preložiti na državni zbor," navajajo svetniki.

Opozarjajo še, da je podatek o članstvu v sindikatih podatek, ki se dnevno lahko spreminja, in da je bila obravnava predloga zakona po nujnem postopku "zloraba državnozborske procedure."

Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da bodo državnim svetnikom, tako kot so že na torkovi izredni seji DZ poslancem, temeljito pojasnili razloge in argumente za sprejem zakona. Upajo, da bodo predstavljeni argumenti za svetnike tako prepričljivi, kot so bili pred dnevi za člane komisije za državno ureditev državnega sveta.

Zbiranje podpisov se je začelo

Vodja stavkovnega odbora Dušan Miščević je sporočil, da so vladi posredovali sklep o uvedbi stavke v javnem sektorju. V najavi stavke so zapisali, da je stavkovni odbor pripravljen takoj začeti pogajanja o stavkovnih zahtevah, je še sporočil Miščević. V stavki naj bi sodelovalo okoli 80.000 zaposlenih v javnem sektorju. Miščević je že dejal, da bo stavka potekala na delovnih mestih in ne bo nikakršnih demonstracij po mestu.

V pogajalski skupini, ki jo vodi Janez Posedi, pa so začeli zbirati podpise za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Kot je za 24ur.com povedal Posedi, so nekateri začeli že včeraj zbirati podpise, nekateri pa danes. V ponedeljek jih bodo prešteli. "Pričakujemo, da ne bo težav s številom," je še poudaril Posedi. V ponedeljek pa naj bi predvidoma vložili pobudo v DZ.

V skladu z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi morajo za začetek postopka zbrati 2500 podpisov, nato pa za razpis referenduma še 40.000. Čeprav bi po Posedijevih besedah potrebnih 2500 podpisov lahko v nekaj urah zbrali na enem mestu, kjer imajo veliko zaposlenih, so se odločili, da jih bodo zbirali vsi sindikati.

Bodo stavkali tudi Štrukljevi sindikati?

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je napovedal, da verjetno veta ne bo podprl, ne bo pa glasoval proti njemu. Štrukelj opozarja, da bi odložitev uveljavitve zakona vlado napeljala na prvotni predlog, s katerim bi lahko enostransko znižala plače v javnem sektorju.

Potem ko je vlada dosegla dogovor z zdravniki, pa je odprla novo fronto, in sicer s Štrukljevimi sindikati. Štrukljevi sindikati, ki so podpirali vlado in zamrznitev plač, so jasni: če bo vlada našla rešitev za zdravnike, potem naš dogovor ne velja več. "Če drži, da se bodo našla sredstva za plačevanje zdravniškega dela v višini, kot je bila pred novelo zakona, ki je znižal plačilo dežurstev, potem seveda ne drži, da vlada nima denarja. In mora hkrati to pomeniti, da če ima denar, da ga ima za vse," pravi predsednik konfederacije, v katero je vključenih pet od šestih sindikatov, ki so pristali na zamrznitev plač v javnem sektorju.