Primer Orion še ni zaključen

Odločitev Boštjana Penka, višjega tožilca iz skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, da v razvpiti zadevi Orion odstopi od pregona, je dvignila veliko prahu. Včeraj je Vrhovno državno tožilstvo Penku izdalo odločbo, s katero mu je prenehala dodelitev v skupino tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Danes so na Vrhovnem državnem tožilstvu ponovili, da je bil pregled v zadevi Orion opravljen v okviru zakonskih pristojnosti in internih pravil. “V konkretni situaciji ni šlo za pregled zadeve Orion, pač pa za pregled dela vseh državnih tožilcev v skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala,“ je zatrdila generalna državna tožilka Barbara Brezigar.

"Notranji pregled je bil odrejen 18. oktobra 2007, ko dokončna odločitev v zadevi Orion še ni bila sprejeta. Opravilo ga je sedem vrhovnih državnih tožilcev. Pregled je bil zaključen 20. decembra 2007. Skladno z zakonom so bili državni tožilci seznanjeni z ugotovitvami pregleda in na ugotovitve so imeli pravico v roku 15 dni posredovati pojasnila," je v sporočilu za javnost zapisala Brezigarjeva.

Po obravnavi pojasnil je postalo poročilo o pregledu dokončno. “V zvezi s tem je bil na to z državnimi tožilci skupine opravljen zaključni sestanek. En izvod dokončnega poročila je bil kasneje posredovan meni kot generalni državni tožilki RS, drug izvod pa ministru za pravosodje. Ta postopek temelji na zakonu o državnem tožilstvu in je bil enak kot v vseh drugih primerih pregledov. Kot generalna državna tožilka o zadevi Orion in drugih zadevah nisem izrazila nikakršnega stališča. Seznanjena sem bila le z rezultati pregleda dela državnih tožilcev skupine in v okviru tega tudi o ugotovitvah v zadevi Orion,“ je zapisala Brezigarjeva.

Državnotožilski svet je nato na svoji seji 26. februarja letos sprejel sklep, da Boštjanu Penku preneha dodelitev v Skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Vrhovno državno tožilstvo je bilo z odločitvijo državnega tožilca, da ni upošteval napotkov nadzora, neformalno seznanjeno štiri dni po tožilčevi odločitvi za odstop od pregona.

“Državni tožilec je samostojen pri svojih odločitvah. To pa s seboj nosi tudi odgovornost za vodenje postopka in odločitve. Nadzor je pokazal napačno delo in državni tožilec je bil opozorjen na možnost, da bi lahko zadevo vodil drugače in so mu bili v zvezi s tem dani ustrezni napotki, ki jih ni upošteval. Gre preprosto za takšno ravnanje državnega tožilca, da sem bila dolžna ukrepati v okviru zakonskih pooblastil in bom tako ravnala tudi v bodoče v vseh takšnih situacijah,“ je zaključila Brezigarjeva.

'Spis bi mi lahko odvzeli'

Penko očitke Brezigarjeve zavrača. ''Odločitev o odstopu od pregona sem sprejel in menim, da je strokovno pravilna. Če so menili, da nisem postopal pravilno, bi mi spis lahko odvzeli. Na primeru sem delal dve leti in pol, eno leto pa je tekel predkazenski postopek,'' je dejal. ''Ugotovitvam notranjega nadzora sem nasprotoval, vendar nisem dobil nobenih odgovorov,'' je zatrdil. "Prizadet sem, da nimam podpore tožilstva," je dejal. In še: "Dokler bom državni tožilec, toliko časa ne bom dovolil, da kdo posega v konkretne odločitve, ki jih sprejemam v zadevah, ki jih obravnavamo."

Napovedal je, da bo zaradi izločitve iz skupine uporabil vsa pravna sredstva, saj si želi možnosti, da bi predstavil argumente za svojo odločitev. Obstaja možnost pritožb na Upravno in Ustavno sodišče, vendar Penko še ne ve, katero bo uporabil. Prav tako meni, da javno diskreditiranje tožilca ni primerno. ''Nedopustno je, če se človek ne more braniti,'' je opozoril. Penku sicer ostaja naziv višji tožilec, bil je le izločen iz skupine za pregon organiziranega kriminala, zato ga bodo najverjetneje premestili na drugo delovno mesto v sklopu Vrhovnega tožilstva. O odstopu zaenkrat ne razmišlja, saj je ''obvestilo o izločitvi prejel danes''. ''Kaj bo jutri, ne vem,'' je dejal.

Pravno nepodučene stranke; primer Orion še ni končan

Afera Orion je izbruhnila leta 2004, ko naj bi finančna družba Orion, ki se je ukvarjala s posojanjem denarja na nebančnem trgu, nekatere svoje stranke zavajala pri sklepanju posojilnih pogodb. Nekateri posojilojemalci so trdili, da so bili pri podpisu pogodbe – Orion naj bi dogovor o zavarovanju posojila s hipoteko popravil v pogodbo o prodaji nepremičnine – zavedeni.

Družba Orion – njen večinski lastnik je bilo londonsko podjetje Atractor Project Management, vodil pa jo je Branko Lužar – je kasneje šla v stečaj, upniki pa so prijavili za pet milijard tolarjev zahtevkov. Družba je poslovala tako, da je od stranke v zameno za posojilo najprej kupila nepremičnino, potem pa jo je s plačili na obroke prodala kupcu nazaj, vendar je pridržala lastninsko pravico. Ko kupec ni več plačeval obrokov, je Orion uveljavil svojo lastninsko pravico in z nepremičnino prosto razpolagal.

Oškodovanci – šlo je za osebe, ki drugje niso dobile kreditov – so trdili, da so morali podpisovati bianco pogodbe oziroma prazne liste papirja, obresti pa so bile oderuške, saj v pogodbi niso bile določene. Prav tako naj ne bi vedeli, da obstaja možnost, da ostanejo brez nepremičnine.

Stranke so bile brez pravne pomoči, zato so nekateri pravni strokovnjaki trdili, da ne gre za goljufijo, temveč je krivda na nek način tudi na strani oškodovancev, ki so kot prava neuke stranke nastopale brez ustrezne pravne pomoči. Res pa je, da so bile pogodbe sklenjene leta 1997, ko pravna zavest pri ljudeh še ni bila tako razvita.